NSi na odboru ni uspela s predlogom za referendum

Slovenija 12. Mar 202419:38 2 komentarja
Matej Tonin
Foto: Borut Živulović /BOBO

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor ni podprl predloga NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona. Vlada in koalicija sta sicer zatrdili, da bosta umaknili za NSi sporni del o uporabi lesne biomase, a jima v NSi "ne verjamejo", zato pri postopku vztrajajo. Glede predloga za referendum se mora izreči še državni zbor.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor danes ni podprl predloga NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu energetskega zakona. Vlada in koalicija sta predlog označili za zavajajoč in zatrdili, da bosta umaknili za NSi sporni del o uporabi lesne biomase. A jima v NSi “ne verjamejo”, zato so pri postopku vztrajali.

Da je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu novega energetskega zakona – pri katerem bi volivce vprašali, ali so za to, da DZ sprejme predlog energetskega zakona, “ki v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa se takšno ogrevanje poskuša čim bolj omejiti” – primeren, je menilo pet članov odbora iz opozicije, devet koalicijskih je bilo proti.

Za NSi je sporno določilo, po katerem v strnjenih naseljih ne bi bila dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v eno- in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. juliju 2024, razen če ne bi šlo za primarni vir ogrevanja.

Ogrevanje, dimniki
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Sporna se jim zdijo tudi določila, po katerih bi se omejilo podeljevanje novih koncesij za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim ter podaljševanje obstoječih koncesij.

Janez Žakelj (NSi) je zatrdil, da se zavzemajo za zeleni prehod, da pa se je treba dogovoriti glede hitrosti in načina. Uporaba lesne biomase pri tem prehodu bo v Sloveniji kot razmeroma močno gozdnati državi nujna, je menil. Tudi plin je po njegovih besedah prepoznan kot trajnostni vir. “Vlada želi proces opuščanja rabe fosilnih goriv po našem mnenju voditi mnogo hitreje, kot zahtevajo podnebni cilji,” je dejal. Po mnenju NSi morajo imeti ljudje svobodno izbiro, na kakšen način se bodo ogrevali.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je predstavila mnenje vlade, ki med drugim trdi, da je predlagano referendumsko vprašanje sugestivno in vsebinsko nepravilno, njegove predpostavke pa zavajajoče.

Predlagane spremembe se nanašajo le na nove stavbe, ki morajo že po obstoječih predpisih izpolnjevati določene zahteve glede gradnje in ogrevalnih sistemov, med drugim meni vlada, ki zavrača trditve, da bi zakonska določila močno omejila oskrbo za potrebe ogrevanja gospodinjskih odjemalcev. Glede zemeljskega plina med drugim opozarja, da ga mora Slovenija v celoti uvažati, omejevanje njegove rabe za ogrevanje stavb v prihodnje pa da je je skladno z zakonodajo in strateškimi usmeritvami EU.

Državna sekretarka je potrdila napoved predsednika vlade Roberta Goloba s seje DZ konec januarja, da bo koalicija v postopku umaknila predvidena določila glede omejitve rabe lesne biomase.

“Opozicija seveda vladi ne zaupa. Verjamem tudi, da vladna koalicija opoziciji ne zaupa. Ali zaupamo ljudem, ki so nas postavili sem? Mi jim zaupamo, zato pojdimo na referendum in jih vprašajmo,” je pozval Jožef Horvat (NSi).

Koalicija zakon še naprej zagovarja

Nataša Sukič (Levica) je vztrajanje NSi označila za farso in menila, da gre za kampanjo pred evropskimi volitvami, v katero so sedaj poleg drv vključili še plin in slovenščino. Poudarila je, da je kurjenje biomase v malih kurilnih napravah največji vir onesnaženja zraka z zdravju in okolju škodljivimi drobnimi prašnimi delci, ter izpostavila nujnost ukrepanja proti podnebnim spremembam in opustitve rabe fosilnih goriv.

Žakelj je pri tem med drugim podvomil o škodljivosti prašnih delcev, saj da če bi bili tako škodljivi, “Slovenije sploh ne bilo več, ker so se v preteklosti vsi ogrevali na biomaso … Kitajcev pa bi bilo pol manj”.

Danijel Krivec (SDS) se je med drugim obregnil ob predvidene lokalne energetske koncepte, ki jih bodo morale glede na zakonski predlog pripraviti občine in pri tem upoštevati priporočila ministrstva. Opozoril je na izkušnje z drugih področij in na predpisovanje izvedbe študij, ki stroškovno bremenijo občine, lahko pa so nato pogoj za koriščenje subvencij.

Tomaž Lah (Svoboda) je podprl mnenje vlade in med drugim opozoril, da je ves čas govora le o delu enega člena zakona, ki da so ga v NSi javnosti zavajajoče predstavili. Nataša Avšič Bogovič (Svoboda), tudi predsednica odbora, je izpostavila, da zakon prinaša številne pomembne spremembe, med drugim digitalizacijo in poenostavitev dodeljevanja subvencij, poenostavitev postopkov za črpanje sredstev iz sklada za pravični prehod, ki so predvidena za prestrukturiranje šaleške in zasavske regije, pravno podlago za začasno kontrolo cen elektrike, plina in toplote, če bo to potrebno, ter podlago za pospešitev investicij v elektroenergetsko omrežje.

Glede predloga za referendum se bo izrekel še DZ, kar lahko stori na redni ali izredni seji, nato bo lahko v okviru prve obravnave, ki je bila konec januarja zaradi vložitve predloga za referendum prekinjena, odločil, ali je predlog novega zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje