Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. V zadnjem času, ko ga nekatere evropske države ponovno uvajajo, pa se to vprašanje ponovno odpira tudi na slovenskem političnem parketu. Na ministrstvu za obrambo pravijo, da je o tem še "preuranjeno govoriti", saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. O tem, kakšne so realne možnosti, da bi v Sloveniji ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka, smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Nekatere evropske države so pred časom ponovno uvedle obvezno služenje vojaškega roka, med njimi so Avstrija, Norveška, Švedska, Latvija in Litva, nekatere druge pa o morebitni ponovni uvedbi služenja vojaškega roka resno razmišljajo. Tako na Hrvaškem že pripravljajo zakonodajo, ki bi ponovno uvedla naborništvo, o vrnitvi vojaškega roka resno razmišljajo tudi v Srbiji in Nemčiji.
To vprašanje se je v zadnjih letih večkrat odprlo tudi na slovenskem političnem parketu, a do resnejših poskusov sprememb nikoli ni prišlo. Tudi v mandatu aktualne vlade Roberta Goloba je na ministrstvo za obrambo prišlo že več vprašanj, ali vlada o tem koraku resno razmišlja.
Slovenija je sicer leta 2004 prenehala izvajati obvezno služenje vojaškega roka, leta 2010 pa tudi obvezno služenje oseb z opravljenim vojaškim rokom v rezervni sestavi, ki je bila del vojne sestave Slovenske vojske.
Ta ima trenutno nekaj več kot 7.100 pripadnikov, resolucija o razvoju Slovenske vojske pa predvideva, da bi se to število moralo do leta 2040 zvišati na 10.000. V zadnjih letih je sicer število ljudi, ki so se zaposlovali v vojski, vztrajno padalo, v letu 2023 pa je Slovenska vojska po besedah ministra za obrambo Marjana Šarca po več letih zabeležila več novih zaposlitev, kot je bilo upokojitev.
Nekateri bralci so nas opozorili, da so njihovi sinovi pred časom na dom prejeli vabilo na seznanitev z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika. Ob tem so se spraševali, ali omenjeno vabilo na kakršenkoli način pomeni, da slovenska oblast razmišlja o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, kot to velja na primer na Hrvaškem in v Srbiji.
Z ministrstva za obrambo so nam odgovorili, da se po določilih zakona o vojaški obveznosti, ne glede na opustitev izvajanja določenih sestavin vojaške dolžnosti v miru, vodi vojaška evidenca. Vanjo se vpišejo vsi moški vojaški obvezniki, ki v koledarskem letu dopolnijo 18 let, vpisani pa ostanejo, dokler ne dopolnijo 50 let. Ženske lahko sodelujejo v rezervni sestavi Slovenske vojske od 19. do 40. leta starosti.
Ob tem na ministrstvu dodajajo, da se vpis v vojaško evidenco izvede na podlagi podatkov uradne evidence o državljanih, po vpisu pa upravni organ, ki je pristojen za obrambne zadeve, seznani vojaške obveznike z dolžnostmi in pravicami. Letos so tako z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika seznanili vse vojaške obveznike, ki so bili rojeni leta 2006, teh pa je po besedah obrambnega ministrstva 9.746.
“Vabilo pošljemo vsem državljanom, ki v koledarskem letu dopolnijo 18 let in imajo stalno bivanje na območju Republike Slovenije. Ker jih vabimo z vabilom, prisotnost ni obvezna, je pa zaželena. Vabila pošiljamo na naslove stalnega bivanja, seveda pa o omenjeni aktivnosti obvestimo tudi vse šole, z namenom, da svojim dijakom omogočijo prisotnost na dogodku,” pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo.
Po njihovih besedah jih na teh dogodkih seznanijo, da čeprav so postali vojaški obvezniki in so vpisani v vojaško evidenco, trenutno nimajo nobenih obveznosti iz tega naslova, imajo pa na voljo veliko možnosti prostovoljnega sodelovanja s Slovensko vojsko. Mednje sodijo zaposlitve v stalni sestavi, vključitev v pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi, prostovoljno služenje vojaškega roka, udeležbe na vojaških taborih, štipendiranja in opravljanja obvezne delovne prakse.
Ob tem na ministrstvu še poudarjajo, da ker se vpis v vojaško evidenco izvaja po določilih zakona o vojaški dolžnosti, ni predvidene možnosti, da bi se lahko državljan Slovenije sam odločil o svojem vpisu v vojaško evidenco. To pomeni, da posameznik, če nima zdravstvenega oziroma strokovnega mnenja o nesposobnosti opravljanja vojaške službe, ne more vplivati na vpis v vojaško evidenco.
Popolnjevanje vojske z obvezno rezervo ali obvezno služenje vojaškega roka?
Stranke aktualne vladne koalicije – Gibanje Svoboda, SD, Levica – so konec maja 2022 podpisale koalicijski sporazum, v katerem je med prioritetami in cilji navedeno, da bodo pri vodenju zunanje in obrambne politike izhajale iz ustavnega načela mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Ob tem je izrecno poudarjeno, da si bodo prizadevale za ohranitev profesionalne Slovenske vojske.
“Naborništvo ima negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter ne nazadnje zmanjšuje kvaliteto vojske kot obrambne sile,” piše v koalicijskem dogovoru.
V začetku februarja je sicer ministrstvo za obrambo v javno razpravo dalo predloge vojaških strateških dokumentov, v katerih dopuščajo popolnjevanje in naraščanje Slovenske vojske z obveznim služenjem vojaškega roka. So pa to razpravo sprožili tudi ob javni obravnavi predloga nove obrambne strategije, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju.
“Na podlagi odločitev pristojnih organov bo naraščanje lahko temeljilo tudi na obvezni rezervi ter možnosti selektivne oziroma splošne vojaške obveznosti in uvedbi vseh sestavin vojske ter preostalih obrambnih dolžnosti,” je zapisano v predlogu vojaške strategije.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je sicer pred časom za portal Siol dejal, da je prezgodaj, da bi govorili o naborništvu, a da želijo z obrambno strategijo sprožiti pogovor o tem. Kot je dejal, razmišljajo bolj o popolnjevanju kot naborništvu. To pomeni zaposlovanje novih pripadnikov, tako v stalno sestavo kot v pogodbeno rezervo.
Tudi obrambni minister Marjan Šarec je sredi februarja zavrnil navedbe, da vlada razmišlja o ponovni uvedbi služenja vojaškega roka. “O tem je trenutno popolnoma preuranjeno govoriti, da bi mi karkoli uvajali v to smer,” je povedal Šarec.
“Neugodno stanje na področju kadrovskih virov v Slovenski vojski se bo lahko izboljšalo le s celovitim kadrovskim pristopom v celotnem nacionalnovarnostnem sistemu in širši družbi, kar bo zahtevalo tudi sistemsko-normativne prilagoditve in spremembe. Pri tem gre za preplet organizacijskih in statusnih ukrepov, spodbud, nadomestil in ugodnosti, povezanih s posebnostmi vojaškega poklica,” so za N1 še zapisali v odgovoru na obrambnem ministrstvu
“Realne možnosti za to v Sloveniji ne vidim”
O možnostih za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji in o razmišljanju drugih evropskih držav v tej smeri smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Jeleno Juvan.
Kot je dejala, se o tem vprašanju v Evropi bolj govori v zadnjem času predvsem zaradi spremenjenih varnostnih razmer, ki jih je prinesla vojna v Ukrajini. Ob tem je dodala, da se na Hrvaškem in v Srbiji o tem vprašanju vse bolj govori oziroma državi sprejemata ukrepe na tem področju predvsem zaradi razmer na balkanskem polotoku.
“Pospešeno oboroževanje Srbije v zadnjih letih in velika vlaganja v vojsko na Hrvaškem krepijo občutek ogroženosti zaradi zgodovinskih dejstev. Tako naj bi hrvaški parlament odločal tudi o obveznem služenju vojaškega roka, bolj zaradi razmer na Balkanu kot pa zaradi vojne v Ukrajini,” meni Juvan.
Sama sicer realne možnosti o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji ne vidi. Ob tem je sicer, kot pravi, treba upoštevati tudi to, zakaj je Slovenija leta 2004 ukinila obvezno služenje vojaškega roka in ali so se razmere do danes spremenile, predvsem glede pripravljenosti mladih na ta korak ter njihove fizične in zdravstvene pripravljenosti.
“Že takrat je bil odstotek teh, ki so bili nesposobni za služenje roka, visok oziroma se je večal, posledično pa je bilo vedno manj fantov napotenih na služenje vojaškega roka. Danes so te razmere še veliko slabše. Populacije mladih so slabše fizično pripravljene, več je zdravstvenih težav, svoje pa je dodalo tudi obdobje epidemije covida-19. Upoštevati pa je treba tudi demografske razmere v državi, saj ima Slovenija eno od najstarejših družb v Evropi,” je izpostavila Jelena Juvan.
Kot je dejala, se je Slovenija za opustitev služenja vojaškega roka odločila tudi zato, ker se je po koncu hladne vojne tak trend pojavil v širši mednarodni skupnosti. “Nevarnosti neposredne vojaške konfrontacije med vzhodom in zahodom ni bilo več, zato tudi ni bilo več potrebe po vzdrževanju teh številčnih oboroženih sil, kar tudi veliko stane,” je pojasnila obramboslovka.
Je pa poudarila, da je v naši državi vsekakor potreben razmislek o tem, kako bi Slovenija odreagirala v primeru neposrednega vojaškega napada na naše nacionalno ozemlje. Zakon o vojaški dolžnosti namreč v primeru razglasitve vojnega stanja določa, da se ponovno uvede obvezni vojaški rok in v takem primeru bi se služenje vojaškega roka vrnilo v Slovenijo.
“O tem je treba razmišljati, so pa vsekakor bolj ogrožene države, ki trenutno mejijo na Ukrajino in Rusijo. Tudi zato nekatere od teh držav že sprejemajo zakonodajo oziroma uvajajo ponovno obvezno služenje vojaškega roka,” je za N1 še dejala Jelena Juvan.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje