Odbor Združenih narodov (ZN) proti mučenju je po zagovoru slovenske delegacije, ki jo je vodila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, objavil zaključna priporočila. V enem od priporočil je zapisal, naj Slovenija izvede hitro in učinkovito preiskavo prijav nasilja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Ministrstvo za zdravje pravi, da sistemski nadzor, ki ga je Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu uvedel konec maja, obravnavajo kot prioriteto. Po naših informacijah to ne drži. Naš vir pravi: "Nadzor se izvaja s figo v žepu."
Na spletni strani Odbora ZN proti mučenju je objavljeno zaključno poročilo za Slovenijo, v katerem je med drugim priporočilo, naj država izvede učinkovito, hitro in nepristransko preiskavo prijav nasilja na Psihiatrični kliniki Ljubljana, storilcem sodi, žrtvam pa zagotovi popravo krivic.
Spomnimo, da je slovenska delegacija, ki jo je vodila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, 15. in 16. novembra pred tem odborom zagovarjala četrto periodično poročilo Slovenije po Konvenciji ZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. Poročali smo, da se je slovenska delegacija pripravljala tudi na zagovor v zvezi s prijavami nasilja na psihiatrični kliniki. O tem je bila na zagovoru tudi povprašana.
Država bo morala poročati o ukrepi in o njihovi izvedbi
Naši sogovorniki poudarjajo, da je odbor s priporočilom poslal pomembno sporočilo. Namestnik varuha človekovih pravic Ivan Šelih je za N1 dejal, da je priporočilo sicer neformalne narave, a ga mora država kljub temu upoštevati. “Država mora v roku enega leta poročati, katere ukrepe bo izvedla v zvezi s priporočili, čez štiri leta pa bo morala v periodičnem poročilu poročati, kaj je bilo izvedeno. Takrat bo odbor ocenil, ali je država priporočilo realizirala in ali je to storila v zadovoljivi meri.”
Učinkovito in neodvisno preiskavo prijav nasilja po navedbah Šeliha nalagata tudi mednarodna ter evropska konvencija o preprečevanju mučenja. “Na podlagi ugotovitev mora država sprožiti ustrezne postopke. Če bodo ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti, bo to lahko osnova za civilne tožbe,” je pojasnil.
Poleg Odbora ZN proti mučenju bodo ukrepanje države zagotovo spremljale tudi druge evropske in mednarodne organizacije, ki ocenjujejo napredek Slovenije na tem področju, je še dejal Šelih. Prva med njimi bosta Odbor za preprečevanje mučenja pri Svetu Evrope, ki bo Slovenijo obiskal prihodnje leto, ter Odbor ZN za pravice invalidov, pred katerim bo slovenska delegacija prihodnjo jesen zagovarjala periodično poročilo.
O problematiki nasilja na Psihiatrični kliniki Ljubljana je evropske ter mednarodne organizacije obvestila tudi skupina podpisnikov, med njimi ljudje z izkušnjo, strokovnjaki s področja duševnega zdravja, aktivisti in nevladniki. V pismu so opozorili tudi na neodzivnost slovenskih institucij, tudi vlade, in pozvali k takojšnjemu ukrepanju. “Priča smo velikemu utišanju pričevanj o nasilju,” so še opozorili.
Ministrstvo se že šest mesecev sklicuje na sistemski nadzor
Za komentar zaključnega priporočila o Psihiatrični kliniki Ljubljana smo povprašali tudi ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Na ministrstvu so potrebovali več kot teden dni, da so nam zagotovili odgovore. V komentarju priporočila so zgolj pojasnili potek sistemskega nadzora, ki je bil v zvezi s prijavami nasilja uveden že pred več kot pol leta.
“Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) je skladno s svojimi pristojnostmi uvedel sistemski nadzor, ki poteka od 29. maja 2023. Sistemski nadzor pomeni sočasno izvedbo upravnega in strokovnega nadzora s svetovanjem, obsega pa nadzor nad izvajanjem predpisov s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja s področja materialnega poslovanja ter nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Namen sistemskega nadzora je ugotavljati in zagotavljati zakonitost delovanja izvajalcev na področju zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega zavarovanja ter področje materialnega poslovanja izvajalca. Z nadzorom se torej ugotavlja in zagotavlja strokovnost in zakonitost dela izvajalcev,” so zapisali.
UNKIZ je v času, ko je bil nadzor uveden, vodil Aleš Šabeder, vlada pa ga je po odstopu ministra Danijela Bešiča Loredana razrešila. Konec julija je za vršilca dolžnosti direktorja imenovala Tomaža Pliberška.
Spomnimo, da smo na N1 konec maja objavili preiskovalni članek o nasilju nekaterih zaposlenih nad pacienti na sprejemnih oddelkih Psihiatrične klinike Ljubljana. Več pacientov, svojcev ter zaposlenih in nekdanjih zaposlenih je izpovedalo, da so bili žrtve oziroma priče nasilja.
Oktobra smo objavili še en članek, v katerem sta spregovorili še izredni študentki z dolgoletnimi izkušnjami v zdravstvu, ki sta konec lanskega leta prijavili nasilje nad starejšimi pacienti na tej kliniki. Pridobili pa smo tudi dokumentacijo, ki dokazuje, da so o neprimernem odnosu do starejših bolnikov poročali tudi zaposleni.
Na kliniki, ki jo vodita generalni direktor prof. dr. Bojan Zalar in strokovna direktorica prof. dr. Blanka Kores Plesničar, nasilje nad pacienti zanikajo. Strokovni nadzori, ki so jih izvajali v zadnjih nekaj letih, niso pokazali nepravilnosti. Kot smo že poročali, iz dokumentacije izhaja, da je bil nadzor, v okviru katerega naj bi komisija preverjala tudi navedbe študentk, izveden vprašljivo. S klinike pa so po objavi članka, v katerem smo poročali o tem nadzoru, celo sporočili, da za prijave študentk niso vedeli in da so zato uvedli nov nadzor. Vse naše članke o tej temi, novinarske preiskave, preverjanja, izjave prič, odzive klinike, potek dogajanja … lahko preberete tu: N1 dosje: Pričevanja o nasilju na ljubljanski psihiatrični kliniki.
Na ministrstvu so nam novembra zagotovili, da bo sistemski nadzor, ki je bil torej uveden konec maja, zaključen “v najkrajšem možnem času” in da ga ministrstvo za zdravje obravnava kot prioriteto. Na vprašanje, ali je običajno, da traja tako dolgo – ob uvedbi je bil namreč predvideni rok tri mesece, v takšnem času pa je bil denimo zaključen tudi sistemski nadzor v celjski bolnišnici, ki ga je UNKIZ uvedel po zamenjavi identitet bolnikov – je ministrstvo odgovorilo: “Sistemski nadzor na Psihiatrični kliniki Ljubljana ni primerljiv s sistemskim nadzorom v Splošni bolnišnici Celje, saj se je tam obravnaval en dogodek, tukaj pa gre za izredno kompleksno in obsežno zadevo. Komisija je pri izvajanju nadzora ugotovila, da gre za širši obseg, kot je lahko predvidevala.”
“Kdor usmerja ta nadzor, to počne s figo v žepu”
Po naših informacijah pa potek nadzora in razmere, v katerih deluje komisija, ne kažejo na to, da bi bil ta nadzor prioriteta ministrstva, celo nasprotno. To nam je potrdilo več sogovornikov, ki dobro poznajo razmere. “Kdor usmerja ta nadzor, to počne s figo v žepu,” pravi eden od naših virov. “Predsednica komisije je neizkušena na tem področju. Če želiš izvesti resen nadzor, na bojišče pošlješ najboljšega, najbolj izkušenega, ali vsaj zagotoviš dovolj časa in dovolj resursov, da se nadzor izvede hitro in učinkovito. V tem primeru se nič od tega ni zgodilo.”
Kdaj bo torej pripravljeno poročilo nadzora, ni jasno, čeprav ta, kot rečeno, poteka že več kot šest mesecev. Na ministrstvu pravijo, da bo končno poročilo pripravljeno “v 60 dneh od zaključka nadzornih dejanj komisije”. Kot so še navedli, poteka preiskave ne morejo komentirati. “Verjamemo pa, da bo komisija posamezna dejanja v postopku in zaključke izvedla strokovno in odgovorno.”
Ministrstvo se sicer ob naših vprašanjih glede (ne)ukrepanja v zvezi z nasiljem na Psihiatrični kliniki vseskozi sklicuje prav na sistemski nadzor. Ko smo ministrico Prevolnik Rupel pred dnevi vprašali, ali v luči vseh pričevanj – samo z ministrstva so jih 23 posredovali kriminalistom – še zaupa vodstvu Psihiatrične klinike, so z ministrstva sporočili: “Na ministrstvu za zdravje smo mnenja, da se morajo vse navedbe in pričevanja skrbno ter temeljito preučiti, zato so tudi že sproženi ustrezni postopki. Ko bodo vsi pristojni organi (policija in tožilstvo, op. a.) in komisija razjasnili vse okoliščine in ugotovili resnično stanje, bo svet zavoda lahko odločal o nadaljnjih korakih.”
Namestnik varuha Ivan Šelih je dejal, da tudi oni čakajo na poročilo sistemskega nadzora. “Vsekakor bi moral biti interes, da se to čim prej razišče in pripelje do epiloga.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje