Predlog novele zakona o delovnih razmerjih predvideva tudi določene ukrepe za zaščito žrtev družinskega nasilja, ki so jih pripravile nevladne organizacije. Predlogov ukrepov, ki med drugim vključujejo deset dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti na leto in možnost krajšega delovnega časa, pa vlada v predlog novele ni vključila v celoti.
Kot so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnili predstavniki nevladnih organizacij Inštitut 8. marec, Delavska svetovalnica in Društvo za nenasilno komunikacijo, so z namenom zaščite žrtev družinskega nasilja pripravili več predlogov sprememb zakona o delovnih razmerjih, in sicer deset dodatnih delovnih dni plačane odsotnosti v posameznem koledarskem letu, možnost krajšega delovnega časa, varstvo v zvezi z nočnim, nadurnim, izmenskim delom ali delom čez vikend ter posebno delovnopravno varstvo.
Vlada predolge nevladnikov okrnila, delodajalci bi jih iz novele črtali
Nevladniki obžalujejo, da vlada v predlog novele, ki je danes na dnevnem redu odbora DZ za delo, njihovih predlogov ni vključila v celoti. Namesto desetdnevne plačane odsotnosti namreč predlaga petdnevno, iz predloga pa je črtala tudi zaščito pred odpovedjo delovnega razmerja. Delodajalci tudi okrnjenim rešitvam na tem področju nasprotujejo, ker niso bile usklajene na ravni Ekonomsko-socialnega sveta, zato so predlagali dopolnila, s katerim bi jih črtali iz novele.
“Naši predlogi predstavljajo na videz majhen korak k zaščiti žrtev nasilja v družini na delovnem mestu, ki pa za vsako posameznico ali posameznika pomeni ogromno. Če bodo sprejeti, bo to pomenilo, da se bodo žrtve nasilja v družini lažje odločale za prijavo nasilja in za odhod iz nasilnega odnosa, saj jim s tem dajemo znak, da jih želimo v tem procesu kot družba zaščititi in jim nuditi potrebno oporo pri urejanju novega življenja brez nasilja,” je danes poudarila članica programskega odbora Inštituta 8. marec Petra Meterc.
Predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Zabukovec Kerin pa je v pisni izjavi, ko jo je prispevala za novinarsko konferenco, potrebo po ukrepih utemeljila s pojasnilom, da se žrtve nasilja po prijavi nasilja znajdejo v številnih čustveno in časovno zahtevnih postopkih. “Da bodo lahko sodelovale v postopkih na centrih za socialno delo, policiji, tožilstvu, sodišču in v zdravstvenih ustanovah, potrebujejo dodatne dneve dopusta v dveh letih od prijave nasilja. Potrebujejo pa tudi druge ukrepe, da povzročitelji ne dosežejo tega, kar želijo – da jih fizično, čustveno ali finančno ne uničijo,” je podčrtala.
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić pa je poudaril, da predlagatelji sprememb niso prejeli nobenih vsebinskih nasprotovanj predlogom. “Delodajalske organizacije pa govorijo le o tem, da se je kršil proces socialnega dialoga. Zanimajo nas vsebinski razlogi, zaradi katerih so predlagali amandmaje za črtanje čisto vseh predlogov za zaščito žrtev nasilja v družini,” je bil kritičen.
Nevladniki sicer napovedujejo, da bodo na podlagi analiz prejetih pričevanj, zakonodaje in praks relevantnih institucij oblikovali nove predloge za sistemsko zaščito žrtev nasilja.
Direktor GZS Gorenšček pričakuje prekinitev seje
Potrjevanje novele bi bilo lahko precej burno. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je na današnjem srečanju z novinarji dejal, da na seji odbora, sklicani za popoldne, pričakuje postopkovni zaplet in prekinitev, saj da bodo odločali, ali se predlog sploh lahko obravnava po nujnem postopku. V tem primeru bi bilo treba vnovič sklicati kolegij predsednice DZ, odbor bi obravnavo nadaljeval v četrtek, DZ pa bi namesto v četrtek o noveli odločal na izredni plenarni seji v petek, je predstavil možen scenarij. Napovedal je še, da novelo, če bo sprejeta v predlagani obliki, v državnem svetu čaka veto.
DZ mora spremembe zaradi prenosa evropskih direktiv potrditi do 15. novembra – v nasprotnem primeru bi lahko Slovenijo doletela kazen v višini 1,5 milijona evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje