Odvisniki v Ljubljani vse bolj na očeh prebivalcev in turistov. Kdaj bodo dobili varno sobo?

Naša sogovornica, turistična vodnica je na zadnjo majsko soboto malo po poldnevu turistom iz Italije razkazovala znamenitosti Ljubljane, ko je na Kongresnem trgu k njej pristopilo več mladostnikov, prav tako tujcev, in jo opozorilo, da sredi parka leži negiben človek.

Sogovornica je odšla na kraj, kjer je ležal, in poklicala reševalce. Ti so pričeli z oživljanjem, a mu niso mogli pomagati. Po neuradnih informacijah je v parku Zvezda umrl odvisnik od prepovedanih drog.

Da se vse več odvisnikov zadržuje v strogem centru Ljubljane, kjer uživajo droge tudi podnevi, pred očmi turistov in otrok, opaža več prebivalcev in obiskovalcev prestolnice.

"Že lani, letos pa še posebej opažam, da se zadržujejo na Kongresnem trgu. Sredi dneva si droge vbrizgavajo tudi v paviljonu, namenjenem prireditvam," je povedala sogovornica.

Tudi drug turistični vodnik, s katerim smo govorili, je v zadnjih letih začel opažati, da je odvisnikov v samem središču mesta vse več, letos pa se je problem, kot opaža, še povečal.

"Včasih sem na videz poznal praktično vse ljubljanske brezdomce, v zadnjih letih pa je drugače," je povedal. Lani je med drugim videl nekoga, ki je droge jemal v otroški hišici na igrišču na Ilirski ulici. Včasih se s turisti raje izogne lokacijam, ki bi lahko bile problematične.

Ena od njih je tudi Ferantov vrt, soseska blokov med Slovensko cesto in Igriško ulico, ki jo je zasnoval znameniti arhitekt Edvard Ravnikar. Težave z odvisniki, ki se zadržujejo med bloki, in odvrženimi injekcijskimi iglami so postale tako pereče, da se je del stanovalcev zavzel celo za to, da bi sosesko ogradili.

Naš tretji sogovornik, ki živi v centru Ljubljane v bližini Kongresnega trga, je oče majhnih otrok. Večkrat so našli odvržene injekcijske igle, med drugim v grmovju na Vegovi ulici.

"Vsakič pokličem na Voka Snago in jim sporočim lokacijo, prijazno se mi zahvalijo in pridejo pospravit igle," opisuje. A v zadnjem času se to dogaja zelo pogosto, otroke je naučil, naj se igel ne dotikajo.

Na problem odvrženih igel, predvsem na območju Metelkove ulice in Športne dvorane Tabor, je letos aprila občina sama opozorila prebivalce. Pozivajo jih, naj igle, če jih najdejo, fotografirajo in o tem obvestijo občino ali Voka Snago, ki bo območje varno očistilo.

V Ljubljani od 600 do 800 odvisnikov

Na občini se problematike zasvojenosti z nedovoljenimi drogami zavedajo. Kot pravi župan Zoran Janković, Ljubljana deli usodo velikih zahodnih mest.

"V Ljubljani se zadržujejo odvisniki iz različnih krajev Slovenije, saj mesto kot največje urbano središče omogoča lažji dostop do različnih storitev. V zadnjem času opažamo, da se njihovo število povečuje, kar je povezano tudi z večjim številom turistov in obiskovalcev, kar dodatno povečuje možnosti za pridobivanje sredstev za nakup drog," pravijo na občini.

Po oceni se na širšem območju Ljubljane vsakodnevno giblje 600 do 800 odvisnikov, med njimi okrog 300 med Domžalami in Kamnikom. Po besedah župana se je država zavezala, da bo za oskrbo slednjih priskrbela mobilno enoto.

V okviru Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD) v Zdravstvenem domu Ljubljana na Metelkovi ambulantno obravnavajo od 550 do 600 pacientov letno, s čimer je ljubljanski CPZOPD največji od 18 tovrstnih programov v državi. Od leta 2015 se je število pacientov ustalilo, pravijo v ZD.

Med drugim jim nudijo svetovanje in podporo ob vzpostavljanju stabilizacije na vzdrževalnem odmerku nadomestne terapije in pri dosegu abstinence ter psihosocialno podporo.

Zdravstveni dom na Metelkovi bodo kmalu prenovili. Župan napoveduje razpis za izvajalce del še letos, dokončanje gradnje pa predvidoma do konca leta 2028. "Na Metelkovi ulici bo na parkirišču, ki meji na Masarykovo, zidana ograja, znotraj pa vrt, kjer bodo odvisniki čakali na strokovno pomoč. Po potrebi bo tam tudi varnostnik," je dejal Janković. "Ne bo se jim treba kazati kot danes, ko so na Kongresnem trgu, pa pod mostovi, na Metelkovi in na Taboru ..." je napovedal župan.

Številni programi pomoči

Poleg pomoči, ki jo nudi ZD Metelkova, na občini sofinancirajo več programov, med njimi tri dnevne centre, delovanje edine slovenske varne hiše za aktivne uporabnice nedovoljenih drog, ki so žrtve nasilja, ter druge programe, kjer zagotavljajo informiranje, zdravstveno svetovanje, distribucijo sterilnega pribora, terensko delo, možnost skrbi za osebno higieno, prenočevanje in druge oblike podpore.

Za izvajanje nekaterih programov MOL omogoča tudi uporabo svojih prostorov ter v okviru javnih del sofinancira zaposlene v programih nevladnih organizacij.

Kako ukrepajo policisti in redarji?

Mestni redarji na tem področju nimajo pristojnosti, zagotavljajo pa prisotnost redarskih patrulj v ožjem mestnem središču in na posameznih območjih, kjer se odvisniki intenzivneje zadržujejo. Vloga redarjev je pri tem predvsem vzdrževanje javnega in komunalnega reda.

"Pri tem poudarjamo, da zadrževanje oseb na javnih mestih samo po sebi ni prepovedano," pravijo na občini. "Naš pristop temelji na terenskem delu in zagotavljanju podpore osebam v stiski. Zato dodatno naročamo okrepljeno terensko delo, katerega namen je vzpostaviti stik z osebami, ki se zadržujejo na javnih površinah in se vedejo moteče. Na ta način jim neposredno na terenu nudimo svetovanje ter pomoč pri urejanju različnih vlog in uveljavljanju pravic. Na drugi strani pa uveljavljamo ukrepe zavarovanja določenih bolj izpostavljenih objektov in javnih površin," pojasnjujejo.

Policija poudarja, da ima do kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih s prepovedanimi drogami, ničelno toleranco. Največ tovrstne problematike zaznava na širšem območju središča Ljubljane, v okolici metadonskih ambulant, zapuščenih stavb, parkov in drugih manj obljudenih lokacij.

"V povezavi s tem zaznavamo predvsem posamične primere posesti in prodaje prepovedanih drog, ne pa tudi organiziranih skupin, ki bi izvrševale tovrstna kazniva dejanja," pravijo ljubljanski policisti. Na območju Policijske postaje Ljubljana Center sicer v zadnjem času zaznavajo upad splošne kriminalitete, še posebej letos.

Če policisti posamezniku zasežejo manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, so podani elementi prekrška. Hkrati preverjajo morebiten obstoj razlogov za sum storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa ali omogočanja uživanja prepovedanih drog.

Policisti v centru Ljubljane večkrat opravljajo poostrene nadzore, tudi s civilnimi patruljami. Kot pravijo, sodelujejo z drugimi institucijami, lokalno skupnostjo, lastniki gostinskih lokalov in drugimi. Skupaj z mestnim redarstvom izvajajo opazovalne službe, ustanovili pa so tudi posebno delovno skupino za preprečevanje tako imenovane ulične kriminalitete.

Problematični podhodi

V lanskem letu so na občini prejeli več pritožb glede nevzdržnih razmer v nekaterih podhodih, kjer da se zadržujejo brezdomci in odvisniki, uživajo prepovedane substance, prenočujejo, povzročajo materialno škodo, puščajo smeti in uporabljene injekcijske igle ter onesnažujejo prostore z uriniranjem in iztrebki.

"Pri izvajanju rednega čiščenja in vzdrževanja čistoče so bili delavci večkrat izpostavljeni žaljivkam, grožnjam in drugim neprimernim ravnanjem, kar je dodatno prispevalo k oceni, da razmere niso več varne ne za uporabnike podhodov ne za zaposlene, ki skrbijo za njihovo urejenost," so povedali na ljubljanski občini.

Na podlagi zakonov o lokalni samoupravi, o varstvu javnega reda in miru ter o zasebnem varovanju je MOL vzpostavila območja podhodov s posebnim varnostnim režimom. "Ukrep je bil sprejet z namenom ureditve razmer in zagotavljanja večje varnosti za občane ter druge uporabnike teh prostorov," pravijo na občini.

Od takrat so bila sprejeta 'Red in pravila na varovanem območju', ki so izobešena na vidnih mestih ob vhodih v podhode. Nadzor nad spoštovanjem pravil izvaja varnostna služba.

Kdaj bo Ljubljana dobila varno sobo?

Eden od korakov pri reševanju problema je tudi vzpostavitev varne sobe, kjer bi uporabniki lahko jemali droge v čistem in varnem prostoru, kjer sta prisotna tudi socialni delavec in medicinska sestra.

V Sloveniji za zdaj deluje ena taka soba v Novi Gorici v okviru dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog.

"Nekateri želijo odnehati, drugi pravijo, da z jemanjem drog ne bodo odnehali nikoli. Varna soba pomaga obojim, pa tudi skupnosti," je za N1 lani povedal uporabnik Matej. "Če ne bi bilo varne sobe, bi droge jemali zunaj, na ulici. Potem pa igle tam ostajajo," je med drugim dejal.

Varna soba v Novi Gorici deluje pod okriljem Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent. Ljubljanska občina je v okviru javnega razpisa Ministrstva za zdravje (MZ) s pismom o nameri podprla društvo pri vzpostavitvi programa varne sobe v Ljubljani.

Kot pravi Luka Mrak iz Šenta, so se v prijavi MZ zavezali, da bodo v Ljubljani vzpostavili pogoje za umestitev varne sobe in praktično začeli z izvajanjem storitev do zaključka projektnega obdobja, to je do konca leta 2028. Redno se srečujejo s partnerji v projektu, to sta ljubljanska občina in zdravstveni dom ter iščejo možnosti za realizacijo projekta.

Izvedli so tudi "temeljito analizo terena ter pripravili nazoren predlog za vzpostavitev varne sobe v Ljubljani, ki vključuje stroškovni, kadrovski ter prostorski okvir". Predlog so predstavili tudi drugim strokovnjakom s področja socialnega varstva, javnega zdravja ter zasvojenosti, njihov odziv je bil pozitiven, pravi Mrak in dodaja, da so "dosedanji koraki opogumljajoči in nas navdajajo z optimizmom".

Ob načrtih za vzpostavitev varne sobe do konca leta 2028 bodo, poudarja Mrak, "vztrajali, da se program pripravi in implementira v skladu z najvišjimi etičnimi in strokovnimi standardi na področju socialnega in zdravstvenega varstva".

Kot opozarja Mrak, "v Sloveniji vsako leto zgolj zaradi predoziranja s prepovedanimi drogami umre med 50 in 100 ljudi, zato bi tak program moral delovati že vsaj 10 ali 20 let".

Dodaja, so v Šentu v tem projektu zgolj izvajalec storitev, ki lahko prispeva k bolj vključujoči in zdravi skupnosti z manj tveganji za kogarkoli. "Nujno potrebujemo učinkovito partnerstvo ključnih institucij v skupnosti Ljubljane, ki so pripravljene na dialog ter skupno prizadevanje k iskanju rešitev in odzivu na trenutne razmere, ki niso dobre," je poudaril.

Najprimernejša lokacija v bližini ZD na Metelkovi

Lokacija za varno sobo v Ljubljani še ni izbrana, so pa s terensko analizo ugotovili, da bi bila najprimernejša v neposredni bližini ambulante v ZD na Metelkovi, kjer uporabniki prejemajo substitucijsko terapijo.

"Na tem območju je koncentracija najbolj tveganih in ranljivih uporabnikov drog največja, hkrati so najbolj vidne tudi njihove stiske ter uporaba drog v javnem prostoru in vsa ostala njihova ravnanja," pravi Mrak in izpostavlja, da ne gre le za samo sobo, ampak celosten in integriran program, ki bo poleg prostorov za uporabo drog ljudem nudil tudi dnevni center, možnost dodatnih socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev. "Skratka, program si želimo zasnovati tako, da bo za uporabnike drog zanimiv, vključujoč, predvsem pa učinkovit kot smiselna alternativa uporabi drogam v javnem prostoru," poudarja.

Še bolj smiselno bi bilo, če bi imeli več varnih sob, pet ali šest, ki bi bile umeščene znotraj dnevnih centrov, zavetišč in podobno. "Takšne varne sobe bi bile veliko lažje za upravljanje in vodenje, manj bi bilo pritiska in koncentracije uporabnikov drog na enem območju, hkrati pa bi imeli uporabniki možnost izbire, kje in kako se bodo v te programe vključevali," pravi in dodaja, da se zavedajo, da žal takšna ureditev ni skladna z obstoječo politiko drog pri nas.

Zgolj zaradi prostorov se odvisniki ne bodo premikali na obrobje

Kaj pa meni o tem, da bi varno sobo postavili na obrobje mesta in tako iz centra umaknili tudi odvisnike? "Tudi ta možnost je odprta, vendar če želimo, da bi bila varna soba učinkovita in smiselna pri odzivanju na kaotične razmere, ki vladajo v centru mesta, mora program delovati tam," pojasnjuje in navaja izkušnje tovrstnih programov v tujini.

"Zgolj zaradi prostorov, ki uporabnikom omogočajo uporabo drog, se ti ne bodo premikali iz centra mesta na obrobje," meni vodja novogoriške varne sobe.

Po njegovih besedah lahko program varne sobe pomembno vpliva na navade in vedenja zasvojenih, hkrati pa pripomore k večji kvaliteti bivanja vseh ostalih, ki z uporabniki sobivajo v skupnosti. "Ob tem pa imajo varne sobe tudi svoje omejitve, saj so smiselne zgolj, če je predhodno že vzpostavljena mreža storitev zmanjševanja škode, zdravljenja in drugih oblik obravnave uporabnikov drog, predvsem pa je pomembno, da so programi umeščeni tam, kjer se uporabniki drog zadržujejo in gibajo," poudarja.

Kot dodaja, so si njihov projekt v Novi Gorici ogledali različni strokovnjaki iz Slovenije, med njimi so številni povedali, da bi glede na razmere tak program nujno potrebovali tudi v njihovi lokalni skupnosti. "Prepričani smo, da bi varne sobe v primerni organizacijski obliki morale delovati v vseh večjih urbanih okoljih v Sloveniji," je še povedal Mrak.