Pahorju se obeta še en neuspel poizkus izbire ustavnega sodnika

Slovenija 12. Okt. 202116:471 komentar
Delite:
ustavno sodišče
Foto: Borut Živulović/ BOBO

Potem ko je bil predsednik republike Borut Pahor s tremi kandidati za ustavnega sodnika neuspešen, se je lotil še četrtega poizkusa. A je tudi tokrat malo možnosti, da bi mu uspelo: nikomur od četverice prijavljenih kandidatov se namreč v parlamentu ne obeta 46 glasov.

Predsednik republike Borut Pahor je opravil posvetovanja o kandidatih za ustavnega sodnika z delom poslanskih skupin. Iskanja naslednika sodnice Dunje Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani, se Pahor loteva četrtič.

Junija lani so poslanci glasovali o Andražu Teršku, oktobra o Anžetu Erbežniku, julija letos pa o Janezu Kranjcu. Nihče izmed njih na tajnem glasovanju ni zbral potrebnih 46 glasov podpore.

Na ponovljen poziv so se tokrat prijavili štirje kandidati: Franci Ježek, Marko Starman, Andraž Teršek in Rok Svetlič. Slednjemu naj bi se menda obetalo največ podpore, saj naj bi ga bili po naših informacijah pripravljeni podpreti v koalicijskih SDS in NSi, kar pa je bistveno premalo za izvolitev.

Svetlič se je prijavil tudi na prejšnje Pahorjeve pozive za zapolnitev mesta ustavnega sodnika, a se predsednik doslej zanj ni odločil. Tudi poslanske skupine mu posebne podpore doslej niso izkazale. V drugem poskusu so ga poslanci Desusa izpostavili kot enega izmed treh enakovrednih kandidatov in ob tem naklonjenost izrazili tudi Erbežniku in Starmanu.

Posvetovanja bo Pahor nadaljeval v sredo, ko se bo najprej srečal z vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Janjo Sluga. Sledila ji bosta vodja poslanske skupine Desusa Ivan Hršak in vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Nato se bo Pahor sestal s poslancema narodnih skupnosti Felicem Žižo in Ferencem Horvathom. Srečanja bo zaključil s pogovorom z vodjo poslancev SNS Zmagom Jelinčičem.

Vnovič prostozidarski kandidat?

rok svetlič
Foto : ZRS Koper

Svetlič je zaposlen kot raziskovalec Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, kjer je predstojnik pravnega inštituta ter član znanstvenega sveta. Raziskovalno se posveča filozofiji prava, ontologiji in nemški klasični filozofiji.

Svetličevo ime se omenja med možnimi prostozidarji. Članstvo v tej organizaciji je sicer zavito v tančico skrivnosti, a je Svetlič leta 2019 nastopil na njihovem simpoziju o evropski identiteti. Na njem sta takrat sodelovala tudi Kranjc, ki je bil zadnji Pahorjev kandidat za mesto ustavnega sodnika, in Ernest Petrič, svetovalec v predsednikovem kabinetu.

Svetlič se je sicer pred dvema letoma potegoval tudi za mesto varuha človekovih pravic, a je Pahor za to mesto predlagal Petra Svetino.

V delu opozicije dvomijo o izvoljivosti katerega koli kandidata

Vodje koalicijski SDS, NSi in SMC po današnjih srečanjih s Pahorjem izjav niso dali. Po naših informacijah naj bi bil SMC od prijavljenih kandidatov najbližji Starman.  V opozicijskih strankah pa so po pogovorih izrazili dvom v izvoljivost katerega koli kandidata.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je ocenil, da bo zaradi razdeljenosti v parlamentu in nasploh zaradi situacije v državi kateri koli od kandidatov težko dobil podporo v DZ. Kot je opozoril, mora v državi priti do razmer, ko “se bomo lahko začeli drugače pogovarjati” in bodo funkcije zasedali kompetentni ljudje.  SD je sicer v preteklosti že podprla kandidaturo Terška, a se tokrat po naših informacijah zavedajo, da ga predsednik republike ni pripravljen ponovno predlagati za ustavnega sodnika.

Tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec meni, da v tem trenutku verjetno nihče od kandidatov nima možnosti za izglasovanje v DZ. Po njegovi oceni je v DZ pat pozicija, kjer ima – če sploh –  včasih večino ena, včasih druga stran. To je po njegovem mnenju še en jasen pokazatelj, “da bi bilo elegantno, da bi vse te težave razrešili s predčasnimi volitvami”. V Levici še nimajo dokončne odločitve, katerega kandidata za ustavnega sodnika naj bi podprli.

V LMŠ pa po besedah Braneta Golubovića ocenjujejo, da v času, “ko oblast zanika pravno državo in delitev oblasti, ko se arbitrarno odloča o spoštovanju določb zakonov in sodb, ko se selekcionira ali celo ne upošteva  stroke, ko se ne želi poslušati ljudi, ki so v stiski in jih je strah,” ni glavna prioriteta imenovanje ustavnega sodnika, ampak umiritev razmer. V preteklosti so v LMŠ sicer podprli kandidaturo Terška.

Komentari

Vaš komentar