Po Janševi napovedi o rezih v javnem sektorju: "Javnosti bi morali predložiti več kot zgolj številko"

Nedavna napoved predsednika vlade Janeza Janše ob odprtju Mednarodnega sejma priložnosti in sodelovanja (MOS) v Celju o "mehkem prestrukturiranju" javnega sektorja, v okviru katerega naj bi okoli 50.000 javnih uslužbencev postopoma preselili v gospodarstvo, je sprožila val ostrih odzivov.

Janša je poudaril, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 v letu 2025. Po njegovih besedah je bila sicer rast v zdravstvu in socialnem varstvu upravičena, medtem ko drugod takšna rast ni bila potrebna. Pri tem je izpostavil, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih v javnem sektorju v gospodarstvo, kjer so potrebe po delovni sili zelo velike.

Pomemben del sprememb vidi v zmanjšanju birokratskih bremen. Po njegovih besedah mora Slovenija najprej optimizirati postopke in jih šele nato digitalizirati. Digitalizacija po njegovem ne bi smela pomeniti dodatnega zaposlovanja v administraciji, temveč predvsem manj postopkov in hitrejše delo.

Golob: Kje bi Janša rezal?

Na premierjevo napoved so se ostro odzvali predstavniki nekaterih sindikatov javnega sektorja, še bolj oster pa je bil odziv nekdanjega premierja, zdaj prvaka opozicije Roberta Goloba, ki se je vprašal: "Katerih 50.000 javnih uslužbencev?"

Golob je poudaril, da je na vseh ministrstvih, upravnih enotah in v občinski upravi skupaj zaposlenih le okoli 20.000 ljudi: "Kje bi torej rezal? V bolnicah, policiji, v domovih za starejše, v vrtcih?" Janši je očital, da pridiga o preobsežnem javnem sektorju, medtem ko se sam "že 35 let napaja iz državnih jasli" in prejema proračunsko plačo, kar je označil za navadno hinavščino.

Pri razpravah o prestrukturiranju javnega sektorja je pomembno ločiti med celotnim javnim sektorjem ter precej ožjo državno in občinsko upravo, na katero se je skliceval Golob. Konec leta 2025 je bilo v javnem sektorju zaposlenih 196.123 ljudi oziroma 16,8 odstotka vseh zaposlenih, kar je celo manj od 18,4-odstotnega povprečja držav OECD.

Primerjava zadnjih treh vlad je pokazala tudi, da je število zaposlenih v državni upravi glede na trajanje mandata najhitreje naraščalo med tretjo Janševo vlado: povprečno za 28 ljudi na mesec, med Šarčevo za osem, med Golobovo pa za 17,9. Več o strukturi in zaposlovanju v javnem sektorju smo pisali tukaj.

O tem, kako realna je torej Janševa napoved in ali bodo sledila odpuščanja v javnem sektorju, smo se pogovarjali z izredno profesorico dr. Valentino Franca s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.

Franca Janševo napoved razume predvsem kot politično izjavo, ki je bila prilagojena in namenjena zbranemu občinstvu. "Razumela sem jo predvsem kot všečno izjavo na dogodku, ki je bil namenjen podjetnikom in delodajalcem. Če bi k temu vlada želela resno pristopiti, bi bilo treba javnosti predložiti nekoliko več kot zgolj številko, da je 50.000 zaposlenih v javnem sektorju preveč," je dejala za N1.

"Človeka pač ne moremo kar prestaviti iz javnega sektorja v gospodarstvo"

Po besedah sogovornice bi vsak resen vladni načrt moral temeljiti na poglobljeni analizi, ki pa je vlada za zdaj še ni ponudila, prvi pomemben korak pa bi morala biti natančna identifikacija nalog in delovnih mest. Vlada bi tako morala jasno opredeliti, kje natančno so ljudje, ki jih vidi kot nepotrebne, katere naloge niso več potrebne, katera delovna mesta so slabo organizirana in nimajo ekonomsko-organizacijskega razloga za obstoj.

"Potem je tukaj vprašanje, kako to izvesti. Človeka pač ne moremo kar prestaviti iz javnega sektorja v gospodarstvo. Tukaj so zakonsko določeni postopki odpovedi in odpuščanja. To niso lego kocke, ki bi jih kar iz enega kupa preprosto prestavili na drugega. Pomembno je še vprašanje znanj in kompetenc, saj ni nujno, da se bo to, kar se predsedniku vlade in njegovi ekipi zdi odvečno v javnem sektorju, ujemalo s tem, kar gospodarstvo danes dejansko potrebuje," je izpostavila Valentina Franca.

Na vprašanje, ali se ji zdi, da je javni sektor v državi trenutno preobsežen, je odgovorila, da gre predvsem za stvar družbenega dogovora in dodala: "Če pogledamo bolnišnice, šolstvo ali policijo, se mi ne zdi, da je zaposlenih preveč. To je povezano z odločitvijo, kakšno državo želimo, katere socialne pravice varujemo in kakšno raven socialne varnosti želimo ohraniti. Vsekakor se moramo zavzemati, da se sistem z vidika socialne države v čim večji meri ohrani, vključno z javnim zdravstvom."

Ob tem pa dodaja, da nekatere rezerve znotraj javnega sektorja zagotovo obstajajo, predvsem z reorganizacijo, optimizacijo, digitalizacijo procesov in uporabo umetne inteligence.

"Ne spomnim se, da bi kakšna vlada ob nastopu dejala, da je delovanje javnega sektorja odlično. Vse vlade namreč med prvimi izjavami napovedo racionalizacijo in poenotenje postopkov. Kaj od tega pa dejansko uresničijo, pa je drugo vprašanje. Rezerve pa zagotovo obstajajo," je zaključila izredna profesorica Franca z ljubljanske fakultete za upravo.