Na Evropski komisiji so potrdili, da so prejeli slovensko prošnjo za dodatna posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ob tem so zagotovili tesno sodelovanje s slovenskimi oblastmi pri potrebnih spremembah reform in naložb, da bi hitro in učinkovito pomagali območjem, prizadetim v poplavah pred enim mesecem.
V Bruslju so danes za STA sporočili, da so slovensko prošnjo za dodatnih do 747 milijonov evrov posojil prejeli 31. avgusta, ko se je tudi iztekel rok za vložitev prošnje za dodatna povratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. Pred tem je predvidela 545 milijonov evrov, zdaj torej skupaj največ do 1,3 milijarde evrov posojil.
Kot so še pojasnili na komisiji, je Slovenija pretekli teden uradno zaprosila za dodatna povratna sredstva za soočanje s posledicami poplav. Obenem se je odločila za najem posojil za protipoplavne ukrepe, ki se jim je v julija oddanem predlogu spremembe nacionalnega načrta za okrevanje odpovedala.
Od 1,3 milijarde evrov posojil je tako za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče predviden najem do 320 milijonov evrov. Preostala posojila pa bodo namenjena naložbam v druge projekte, povezane predvsem z zelenim prehodom, kot sta energetska učinkovitost stavb in železniška infrastruktura.
Zdaj bosta Evropska komisija in Slovenija pripravili predlog novih oziroma dopolnjenih reform in naložb. Če jih želi Slovenija financirati iz posojil, jih bo morala sprejeti do konca tega leta, saj morajo biti do takrat dodeljena vsa povratna sredstva iz mehanizma.
“Komisija dela vse, kar je mogoče, da bi zagotovili hitro in učinkovito podporo v poplavah prizadetim območjem v okviru uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Slovenske oblasti in komisija zelo tesno sodelujeta pri iskanju hitrih in celovitih rešitev za omilitev posledic poplav v Sloveniji,” so odgovorili na vprašanje, koliko bo Bruselj prožen pri dodatnih spremembah nacionalnega načrta.
Kot so pretekli teden zapisali na vladnem uradu za komuniciranje, bo od tega odvisen tudi končni znesek posojil, ki bo lahko nižji od predvidenega.
Uporaba neizkoriščenih posojil iz mehanizma za okrevanje je le eden od stebrov uporabe evropskih mehanizmov za financiranje obnove po povodnji. Eden je solidarnostni sklad, iz katerega lahko Slovenija računa letos in v letu 2024 na skupno največ 400 milijonov evrov. Še 800 milijonov evrov pa bi lahko pridobila s prerazporeditvijo kohezijskih sredstev.
O tem bo predvidoma v četrtek v Bruslju z evropsko komisarko za kohezijo Eliso Ferreira govoril minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!