Po nedeljskih državnozborskih volitvah okrajne volilne komisije danes preštevajo še glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije, izidi pa bodo predvidoma znani v torek. Razmerja med strankami, ki so se uvrstile v DZ, glasovi po pošti sicer ne morejo bistveno spremeniti, utegnili pa bi vplivati na izvolitev posameznih kandidatov. Po pošti so lahko glasovali oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so bili v bolnišnicah ali zaporu. Tokrat je bilo takšno glasovanje omogočeno tudi volivcem, ki so zaradi okužbe s koronavirusom pristali v izolaciji. Za takšno obliko glasovanja se je prijavilo 1977 volivcev, po pošti pa je lahko glasovalo tudi 106 invalidov. Okrajne volilne komisije danes štejejo glasovnice, ki so prispele do 12. ure, izidi pa bodo predvidoma znani v torek po 12. uri. Čez teden dni, 3. maja, pa bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Tedaj bodo tako znani končni, a še neuradni izidi državnozborskih volitev, uradni izidi pa bodo znani najpozneje 10. maja.

Evropska ljudska stranka (EPP), katere članice so SDS, NSi in SLS, je v nedeljo kmalu po odprtju volišč izrazila zaskrbljenost, da bi se Rusija lahko morebiti vmešala v slovenske volitve. K temu naj bi botrovala tako ostra obsodba Slovenije ruske invazije na Ukrajino. Janša pa je bil prvi predsednik vlade, ki je med vojno obiskal Kijev “ter prinesel sporočilo upanja in podpore ukrajinskemu ljudstvu”. Na naša poizvedovanja, kaj točno so pri EPP imeli v mislih z ruskim vmešavanjem v slovenske volitve in ali imajo o tem karkšne koli dokaze, so le kratko odgovorili, da o tej temi nadaljnjih komentarjev nimajo. Več v prispevku EPP tvita o morebitnem ruskem vmešavanju v volitve dodatno ne komentira.

Predsednica SD Tanja Fajon je bila izvoljena v DZ, zato bo zaradi nezdružljivosti funkcij prekinila mandat evropske poslanke. Do njenega mesta so upravičeni Matjaž Nemec, Dominika Švarc Pipan in Neva Grašič. Za proceduro je pristojen državni zbor oz. mandatno volilna komisija DZ in predsednik DZ. Na konstitutivni seji DZ bodo potrdili mandate in s tem dnem bo Tanja Fajon nastopila mandat v DZ. Kot je za STA pojasnil asistent v njeni pisarni Jure Tanko, ji z dnem konstituiranja DZ preneha mandat v Evropskem parlamentu, ki se mora s tem sicer še formalno seznaniti. Predsednik DZ obvesti Evropski parlament, ki potem formalno obvesti DZ, da je mesto Tanje Fajon izpraznjeno, in pozove DZ, da na njeno mesto imenuje nadomestnega poslanca, ki ga mora potrditi DZ in o tem obvestiti Evropski parlament. Kdo bo prevzel mandat Fajonove v Evropskem parlamentu, je po Tankovih besedah še prezgodaj govoriti tudi zaradi koalicijskih pogajanj za sestavo 15. slovenske vlade. SD je sicer na nedeljskih državnozborskih volitvah prejela 78.092 glasov oz. 6,65 odstotka. V prihodnjem sklicu DZ bo SD tako imela sedem poslancev.

V devetem sklicu DZ bo, kot kažejo delni neuradni izidi nedeljskih parlamentarnih volitev, delo nadaljevala tretjina sedanjih poslancev. A tudi vsi ostali novoizvoljeni poslanci v politiki niso novinci, nekateri so že opravljali poslansko funkcijo, nekateri so bili aktivni na lokalni ravni, spet drugi so znani obrazi iz različnih sfer družbe. Izobrazbena struktura novoizvoljenih poslancev je precej raznolika. Največ, in sicer 36, jih ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje oz. prejšnjo visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Magisterij znanosti po starem sistemu ima 17 novoizvoljenih poslancev, šest jih je doktorjev znanosti. En novi poslanec ima nižjo poklicno izobrazbo, 12 srednjo strokovno oz. srednjo splošno izobrazbo, sedem višjo strokovno oz. po prejšnjem sistemu višješolsko izobrazbo, 11 pa jih ima visokošolsko izobrazbo prve stopnje oz. visokošolsko strokovno izobrazbo po prejšnjem sistemu. Prav tako je raznolika starostna struktura novih poslancev. Najstarejši Miroslav Gregorič ima 73 let, najmlajši Lenart Žavbi pa 22. Oba bosta v DZ zastopala Gibanje Svoboda, prvi je upokojenec, drugi študent. Poleg njiju pa so bil v DZ izvoljeni še dva upokojenca in ena študentka. Sicer pa je tretjina od 90 novoizvoljenih poslancev to funkcijo opravljala že v zadnjem sklicu DZ. Nov mandat je dobilo 14 aktualnih poslancev SDS, pet aktualnih poslancev SD, štirje aktualni poslanci Levice in trije aktualni poslanci NSi.

V novem sklicu državnega zbora je 35 poslank, kar je najvišji delež žensk med poslanci doslej. Za razliko od prejšnjega sklica imajo tokrat vse izvoljene stranke med svojimi poslanci ženske. Okoli dve tretjini poslank bo prvič sedlo za poslanske klopi. Kaj botruje višjemu številu poslank? Profesorica sociologije Milica Antić Gaber ocenjuje, da jim volilno telo zaupa. A ob tem poudarja, da imajo kandidatke novih strank, ki na volitvah zmagajo, večje možnosti za uvrstitev v parlament. Opozorila je, da večina poslank prihaja iz strank levo od sredine, kjer se delež žensk giblje okoli 40 odstotkov. V poslanskih skupinah strank desno od sredine pa je delež poslank 25-odstoten.

Več v prispevku Najvišje število poslank: kandidatke novih strank imajo večje možnosti. 

Slovenija je odločila. Velika zmagovalka parlamentarnih volitev je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je osvojila rekordnih 41 poslanskih mandatov. Močno poražene pa so opozicijske stranke KUL – v parlament sta se uvrstili zgolj Socialni demokrati s sedmimi poslanci in Levica s petimi, LMŠ in SAB sta izpadli. Kako naprej, kdaj bo sestavljena nova koalicija in kaj bo delala? V N1 STUDIO gostimo podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič in glavnega tajnika Socialnih demokratov Dejana Levaniča.

Koordinator Levice Luka Mesec je po rezultatih nedeljskih volitev napovedal, da bo svetu stranke ponudil odstop celoten izvršni odbor stranke. "Svet stranke bo o tem odločal in razpravljal v naslednjih dneh. Je pa to seveda pomembno tudi za prihajajoča koalicijska pogajanja. Vodstvo stranke mora pri koalicijskih pogajanjih z Gibanjem Svoboda vedeti, ali še uživa zaupanje naših članov in članic ali ne," je danes pojasnil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. 

Preberite več. 

Rezultati včerajšnjih državnozborskih volitev so strankam prinesli različne usode. Ob razglasitvi delnih rezultatov so nekateri bučno praznovali, drugi so nadaljevanje večera preživeli sklonjenih glav.

Tukaj smo zbrali najbolj zanimive utrinke iz štabov strank.

Dan po volitvah v DZ se pojavljajo prva ugibanja o ministrskih kandidatih. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob med prioritetnimi področji svoje stranke navaja zdravstveno, finančno ter združeno infrastrukturno in okoljsko ministrstvo. Za slednja imajo v stranki tudi svoje kandidate, je dejal za Radio Koper. Mesto zdravstvenega ministra se, kot kaže, obeta zdravniku in poslanskemu kandidatu stranke Danijelu Bešiču Loredanu, kar je slednji potrdil že pred volitvami. Po znanih rezultatih nedeljskih državnozborskih volitev pa je glede ministrske funkcije dejal: "To je stvar Goloba. Jaz sem svojo domačo nalogo izpolnil." Podpredsednico stranke Marto Kos pa mnogi vidijo na čelu zunanjega ministrstva. "Glede na to, da smo dobili izjemno odgovornost, velika pričakovanja, bomo nujno potrebovali ljudi, ki so pripravljeni trdno garati za Slovenijo. Jaz to sem," je dejala zase. V medijih se je sicer v zadnjih tednih omenjalo, da bi mesto zunanje ministrice utegnilo zanimati tudi predsednico SD in aktualno evropsko poslanko Tanjo Fajon. V SD za zdaj poudarjajo le, da bo delitev resorjev stvar koalicijskih pogovorov. Mesto ministrice v novi vladi se utegne nasmehniti tudi drugi podpredsednici Gibanja Svoboda Urški Klakočar Zupančič, in sicer na čelu pravosodnega ministrstva. Kot je poudarila, je njena iskrena želja, da nekaj doprinese k temu, da bi država postala boljša, zato bo prevzela odgovornost, če ji bo ta zaupana. V neformalnih krogih je kot možno ime za kandidata za finančnega ministra zaokrožilo tudi ime predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela. 

Državna volilna komisija (DVK) je ob visoki volilni udeležbi pohvalila delo volilnih odborov. Volilne komisije in volilni odbori so svoje delo opravili dobro in kljub dokaj visoki volilni udeležbi tudi hitro in učinkovito. Manjši zapleti so bili hitro razrešeni, so med drugim zapisali na DVK. 

Se v SDS zaradi poraza na parlamentarnih volitvah krhajo odnosi? Dolgoletni poslanec SDS Branko Grims je prepričan, da če bi mu v stranki spomladi 2020 prisluhnili, bi bilo danes vse drugače. "Časa za nov obraz ne bi bilo in desni ne bi imeli ustavne večine," meni Grims.

Preberite več. 

Volilna aritmetika je nekatere kandidate stala uvrstitve v državni zbor, čeprav so prejeli več glasov kot izvoljeni poslanci. Tako bo denimo parlament morala zapustiti dosedanja poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj, čeprav je prejela 4150 glasov, pa tudi poslanca iste stranke Marjan Pojbič (3488 glasov) in Dejan Kaloh (2898 glasov). Iz državnega zbora se bosta mora posloviti tudi poslanca NSi Andrej Černigoj (1081) in Blaž Pavlin (1049) ter poslanec SD Matjaž Nemec (1261). Preboj v parlament ni uspel niti notranjemu ministru Alešu Hojsu, ki je dobil 1883 glasov, ter kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku, ki je sicer tik pred volitvami odstopil, prejel pa je 1517 glasov. Ker se njihove stranke niso uvrstile v parlament, so pred vrati državnega zbora ostali tudi prvak LMŠ Marjan Šarec (2740 glasov), predsednik Konkretno Zdravko Počivalšek (2169), predsednica SAB Alenka Bratušek (1538), prvak SNS Zmago Jelinčič, ki ga je obkrožilo 1097 volivcev, in predsednik DeSUS Ljubo Jasnič z 58 glasovi.

Povolilna kombinatorika v stranki SD kaže, da bo v državni zbor zelo verjetno prišel tudi Jonas Žnidaršič. Namesto Tanje Fajon pa bi lahko v Bruslju, če bo to sprejel, služboval Matjaž Namec.

Preberite več. 

Predsednik vlade Janez Janša je danes na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča naslovil dopis, v katerem ga obvešča, da je 20. aprila prejel pisno izjavo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška, s katero je minister predsednika vlade obvestil, da odstopa s funkcije ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Preberite več. 

Policijsko upravo (PU) Nova Gorica so dopoldne obvestili, da so v enem izmed objektov v Novi Gorici prejeli sumljivo pisemsko pošiljko, v kateri so bili posušeni rastlinski delci, pomešani z drugo neznano snovjo. Analiza vsebine še ni končana, so navedli na PU. V stranki SD so potrdili, da so jo prejeli v njihovi novogoriški pisarni. Policisti PU Nova Gorica so ob prejemu obvestila izvedli aktivnosti, ki so predvidene v teh primerih, in ustrezno zavarovali ožjo okolico. Na kraju so poleg policistov posredovali tudi novogoriški poklicni gasilci. Uslužbenci pristojnega inštituta ljubljanske veterinarske fakultete bodo vzorce zaenkrat še neznane snovi v nadaljevanju analizirali. Po opravljeni analizi bo tudi znano, ali je bila omenjena sumljiva snov v pisemski pošiljki morebiti nevarna za zdravje in življenje ljudi ali ne. Policija je o dogodku obvestila tudi preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo.

Preberite več. 

Državna volilna komisija (DVK) izvedbo nedeljskih parlamentarnih volitev ocenjuje kot dobro. "Volilne komisije in volilni odbori so svoje delo opravili dobro in kljub dokaj visoki volilni udeležbi tudi hitro in učinkovito. Manjši zapleti so bili hitro razrešeni," so pojasnili. Po podatkih okrajne volilne komisije Grosuplje je volilni odbor na volišču v OŠ Louisa Adamiča v Grosuplju moral prekiniti štetje glasov, saj se je iz ene glasovnice vsul neznani bel prah. Ko so pristojni organi končali preiskavo, je volilni odbor lahko nadaljeval s štetjem glasovnic.

 Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) od nove vladne koalicije, ki se bo oblikovala po nedeljskih parlamentarnih volitvah, pričakujejo posluh za gospodarstvo in vključitev ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v koalicijsko pogodbo. Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je čestital stranki Gibanje Svoboda kot zmagovalki volitev, pa tudi vsem drugim strankam, ki so dobile dovolj glasov za vstop v parlament. "Verjamemo, da se bo zelo hitro izoblikovala stabilna, trdna koalicija, ki bo zagotovila pogoje za prehod v socialno-ekološko tržno naravnano gospodarstvo," je zapisal v današnjem sporočilu za javnost. Prepričan je, da se mora nova vlada resno lotiti najpomembnejših strukturnih vprašanj, hkrati pa biti sposobna usklajevati tudi interese različnih skupin ob čimprejšnji oživitvi socialnega dialoga in zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti.

Evropska komisija danes kljub vprašanjem novinarjev v Bruslju ni želela komentirati izida nedeljskih predsedniških volitev v Franciji in državnozborskih volitev v Sloveniji. Je pa Robertu Golobu in njegovemu Gibanju Svoboda na Twitterju že v nedeljo zvečer čestital evropski komisar Janez Lenarčič. "Veselim se sodelovanja s prihodnjo vlado - za uspešno in spoštovano Slovenijo, ki bo odločna zagovornica temeljnih evropskih vrednot," je dodal.

Congratulations to Robert Golob and @Gibanje_Svoboda for a landslide win in the parliamentary election.

I look forward to working with the future government - for a successful and respected #Slovenia, which will be a strong advocate of the fundamental European values. 🇸🇮🤝🇪🇺

— Janez Lenarčič (@JanezLenarcic) April 24, 2022

Ocenjevalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) bo Slovenijo, kjer je opazovala nedeljske državnozborske volitve, zapustila v sredo. Sedemčlanska odprava tujih strokovnjakov iz šestih držav je v Slovenijo prispela pred dvema tednoma, poročilo misije pa bo objavila čez nekaj mesecev. Ocenjevalno poročilo bodo poslali slovenski vladi in objavili na spletni strani nekaj mesecev po volitvah, je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi ODIHR Sanita Jemberga. Poročilo bo vključevalo predloge, kako bi volilni proces lahko bil izboljšan v skladu z mednarodnimi zavezami Slovenije, je dodala. V ekipi misije je sedem strokovnjakov iz šestih držav, in sicer iz Nemčije, Armenije, Italije, ZDA, Hrvaške in Latvije.