Izidi glasovanja po pošti iz Slovenije znani v torek

Po nedeljskih državnozborskih volitvah okrajne volilne komisije danes preštevajo še glasovnice, ki so prispele po pošti iz Slovenije, izidi pa bodo predvidoma znani v torek. Razmerja med strankami, ki so se uvrstile v DZ, glasovi po pošti sicer ne morejo bistveno spremeniti, utegnili pa bi vplivati na izvolitev posameznih kandidatov. Po pošti so lahko glasovali oskrbovanci domov za starejše ter volivci, ki so bili v bolnišnicah ali zaporu. Tokrat je bilo takšno glasovanje omogočeno tudi volivcem, ki so zaradi okužbe s koronavirusom pristali v izolaciji. Za takšno obliko glasovanja se je prijavilo 1977 volivcev, po pošti pa je lahko glasovalo tudi 106 invalidov. Okrajne volilne komisije danes štejejo glasovnice, ki so prispele do 12. ure, izidi pa bodo predvidoma znani v torek po 12. uri. Čez teden dni, 3. maja, pa bodo prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Tedaj bodo tako znani končni, a še neuradni izidi državnozborskih volitev, uradni izidi pa bodo znani najpozneje 10. maja.

Evropska ljudska stranka (EPP), katere članice so SDS, NSi in SLS, je v nedeljo kmalu po odprtju volišč izrazila zaskrbljenost, da bi se Rusija lahko morebiti vmešala v slovenske volitve. K temu naj bi botrovala tako ostra obsodba Slovenije ruske invazije na Ukrajino. Janša pa je bil prvi predsednik vlade, ki je med vojno obiskal Kijev “ter prinesel sporočilo upanja in podpore ukrajinskemu ljudstvu”. Na naša poizvedovanja, kaj točno so pri EPP imeli v mislih z ruskim vmešavanjem v slovenske volitve in ali imajo o tem karkšne koli dokaze, so le kratko odgovorili, da o tej temi nadaljnjih komentarjev nimajo. Več v prispevku EPP tvita o morebitnem ruskem vmešavanju v volitve dodatno ne komentira.

Predsednica SD Tanja Fajon je bila izvoljena v DZ, zato bo zaradi nezdružljivosti funkcij prekinila mandat evropske poslanke. Do njenega mesta so upravičeni Matjaž Nemec, Dominika Švarc Pipan in Neva Grašič. Za proceduro je pristojen državni zbor oz. mandatno volilna komisija DZ in predsednik DZ. Na konstitutivni seji DZ bodo potrdili mandate in s tem dnem bo Tanja Fajon nastopila mandat v DZ. Kot je za STA pojasnil asistent v njeni pisarni Jure Tanko, ji z dnem konstituiranja DZ preneha mandat v Evropskem parlamentu, ki se mora s tem sicer še formalno seznaniti. Predsednik DZ obvesti Evropski parlament, ki potem formalno obvesti DZ, da je mesto Tanje Fajon izpraznjeno, in pozove DZ, da na njeno mesto imenuje nadomestnega poslanca, ki ga mora potrditi DZ in o tem obvestiti Evropski parlament. Kdo bo prevzel mandat Fajonove v Evropskem parlamentu, je po Tankovih besedah še prezgodaj govoriti tudi zaradi koalicijskih pogajanj za sestavo 15. slovenske vlade. SD je sicer na nedeljskih državnozborskih volitvah prejela 78.092 glasov oz. 6,65 odstotka. V prihodnjem sklicu DZ bo SD tako imela sedem poslancev.

V devetem sklicu DZ bo, kot kažejo delni neuradni izidi nedeljskih parlamentarnih volitev, delo nadaljevala tretjina sedanjih poslancev. A tudi vsi ostali novoizvoljeni poslanci v politiki niso novinci, nekateri so že opravljali poslansko funkcijo, nekateri so bili aktivni na lokalni ravni, spet drugi so znani obrazi iz različnih sfer družbe. Izobrazbena struktura novoizvoljenih poslancev je precej raznolika. Največ, in sicer 36, jih ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje oz. prejšnjo visokošolsko univerzitetno izobrazbo. Magisterij znanosti po starem sistemu ima 17 novoizvoljenih poslancev, šest jih je doktorjev znanosti. En novi poslanec ima nižjo poklicno izobrazbo, 12 srednjo strokovno oz. srednjo splošno izobrazbo, sedem višjo strokovno oz. po prejšnjem sistemu višješolsko izobrazbo, 11 pa jih ima visokošolsko izobrazbo prve stopnje oz. visokošolsko strokovno izobrazbo po prejšnjem sistemu. Prav tako je raznolika starostna struktura novih poslancev. Najstarejši Miroslav Gregorič ima 73 let, najmlajši Lenart Žavbi pa 22. Oba bosta v DZ zastopala Gibanje Svoboda, prvi je upokojenec, drugi študent. Poleg njiju pa so bil v DZ izvoljeni še dva upokojenca in ena študentka. Sicer pa je tretjina od 90 novoizvoljenih poslancev to funkcijo opravljala že v zadnjem sklicu DZ. Nov mandat je dobilo 14 aktualnih poslancev SDS, pet aktualnih poslancev SD, štirje aktualni poslanci Levice in trije aktualni poslanci NSi.

V novem sklicu državnega zbora je 35 poslank, kar je najvišji delež žensk med poslanci doslej. Za razliko od prejšnjega sklica imajo tokrat vse izvoljene stranke med svojimi poslanci ženske. Okoli dve tretjini poslank bo prvič sedlo za poslanske klopi. Kaj botruje višjemu številu poslank? Profesorica sociologije Milica Antić Gaber ocenjuje, da jim volilno telo zaupa. A ob tem poudarja, da imajo kandidatke novih strank, ki na volitvah zmagajo, večje možnosti za uvrstitev v parlament. Opozorila je, da večina poslank prihaja iz strank levo od sredine, kjer se delež žensk giblje okoli 40 odstotkov. V poslanskih skupinah strank desno od sredine pa je delež poslank 25-odstoten.

Več v prispevku Najvišje število poslank: kandidatke novih strank imajo večje možnosti. 

Slovenija je odločila. Velika zmagovalka parlamentarnih volitev je stranka Gibanje Svoboda Roberta Goloba, ki je osvojila rekordnih 41 poslanskih mandatov. Močno poražene pa so opozicijske stranke KUL – v parlament sta se uvrstili zgolj Socialni demokrati s sedmimi poslanci in Levica s petimi, LMŠ in SAB sta izpadli. Kako naprej, kdaj bo sestavljena nova koalicija in kaj bo delala? V N1 STUDIO gostimo podpredsednico Gibanja Svoboda Urško Klakočar Zupančič in glavnega tajnika Socialnih demokratov Dejana Levaniča.

[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljstudiozacetek250422-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4345234"]

Koordinator Levice Luka Mesec je po rezultatih nedeljskih volitev napovedal, da bo svetu stranke ponudil odstop celoten izvršni odbor stranke. "Svet stranke bo o tem odločal in razpravljal v naslednjih dneh. Je pa to seveda pomembno tudi za prihajajoča koalicijska pogajanja. Vodstvo stranke mora pri koalicijskih pogajanjih z Gibanjem Svoboda vedeti, ali še uživa zaupanje naših članov in članic ali ne," je danes pojasnil vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec. 

Preberite več. 

[video-cdn src="https://best-vod.umn.cdn.united.cloud/stream?asset=ljvatovec250422-n1info-si-worldwide&stream=hp1400&t=0&player=m3u8v&sp=n1info&u=n1info&p=n1Sh4redSecre7iNf0" video-id="4344880"]

Rezultati včerajšnjih državnozborskih volitev so strankam prinesli različne usode. Ob razglasitvi delnih rezultatov so nekateri bučno praznovali, drugi so nadaljevanje večera preživeli sklonjenih glav.

Tukaj smo zbrali najbolj zanimive utrinke iz štabov strank.