Zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov južne meje je slovenska policija zaostrila nadzor ob meji s Hrvaško. Takoj za mejnimi prehodi so zdaj policijske patrulje, ki ustavljajo vozila na poti v Slovenijo.
Slovenska policija je, kot je kasneje potrdila, z današnjim dnem prešla na spremenjeno obliko dela pri nadzoru državne meje s Hrvaško. Zaradi povečanega števila nezakonitih prehodov meje so se mobilnim patruljam, ki delujejo v notranjosti države in od vstopa Hrvaške v schengen izvajajo tako imenovane izravnalne ukrepe, pridružile tudi patrulje, ki v bližini nekdanjih mejnih prehodov izvajajo poostrene nadzore.
O tem je prvi poročal portal 24ur.com, policijske patrulje pa so na območju Policijske uprave Novo mesto postavljene v Rigoncah pri železniškem nadvozu, Trnovcu pri Metliki in Kalinu pri Obrežju. Za mejnim prehodom Obrežje policija izvaja tudi opazovalno službo.
Na območju koprske policijske uprave pa patrulje stojijo v krajih Rakitovec, Podgorje in Sočerga.
Po podatkih policije je bilo v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 8. 2023 obravnavanih 36.137 nedovoljenih vstopov v državo (v istem obdobju lani pa 13.601 nedovoljenih vstopov). Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka in Pakistana.
Na vladi je neuradno slišati, da o tem ni odločala, in gre torej za odločitev notranjega ministrstva oziroma predvsem policije.
Spomnimo, notranji minister Boštjan Poklukar, ki je ob zaostrovanju razmer sprva krajanom Rigonc dejal, da bo ograja na meji na njihovem območju ostala, je kasneje svojo napoved spremenil in zatrdil, da bo ograja na južni meji odstranjena v celoti. Najnovejšo spremembo režima nadzora meje je pojasnil na današnji novinarski konferenci. “Poudarjam, da ne gre za vzpostavljanje notranje kontrole na meji,” je pojasnil. Osredotočili se bodo na odkrivanje in prijetje tihotapcev in druge čezmejne kriminalitete. Policisti bodo izvajali nesistematične kontrole.
S policije, ki je podrobnosti predstavila na novinarski konferenci ob 15. uri, pa so sporočili: “Danes zjutraj smo na nekaterih najbolj kritičnih delih meje zlasti s Hrvaško okrepili način svojega dela. Trenutno gre za območje policijskih uprav Novo mesto in Koper, kjer podatki in analize kažejo na največjo obremenjenost. Poudarjamo, da ne gre za vzpostavitev notranje kontrole na meji, ampak za okrepljene izravnalne ukrepe, ki jih v policiji že ves čas izvajamo na območjih ob meji.”
Nadzor medtem zaostrujejo tudi druge države schengenskega območja, ki jih povečani tokovi prebežnikov najbolj zadevajo. Tako je nemški kancler Olaf Scholz v preteklih dneh že napovedal strožji mejni nadzor, po poročanju Politica pa bo danes nemška notranja ministrica Nancy Faeser sporočila, da zaostrujejo nadzor na meji s Češko in Poljsko. Uvedli naj bi naključne kontrole na mejnih prehodih. Po besedah naših virov bi se utegnila za takšen korak odločiti tudi Slovenija oziroma naj bi šlo za usklajeno akcijo več članic schengena.
Slovenija sicer že osem let nasprotuje mejnemu nadzoru, ki ga je prav zaradi migracij na meji z našo državo ponovno uvedla Avstrija. Pri tokratni nemški in morebitni slovenski zaostritvi sicer ne bi šlo za enako potezo, saj naj bi šlo le za naključne in občasne mejne kontrole. S tem bi se tudi izognili pravilom, ki od držav schengenskega območja zahtevajo, da ponovno vzpostavitev mejnih kontrol Evropski komisiji najavijo en mesec vnaprej.
Odzivi iz Hrvaške: Ne gre za suspenz schengena
V Zagrebu sta se na zaostritev slovenskega nadzora ob meji prva odzvala predsednik sabora Gordan Jandroković in notranji minister Davor Božinović. Po besedah Jandrokovića je sprememba “očitno posledica pritiska prebivalcev ob meji in ne nezaupanja do Hrvaške”. Kot pravi, je to nekaj, kar so lahko glede na povečano število prehodov meje predvideli.
“Ta odločitev ne pomeni uvajanja notranjih kontrol, temveč povečan nadzor vozil znotraj Slovenije zaradi aktivnosti kriminalnih združb”, pa je dejal Božinović. Dodal je, da to konkretno pomeni, da bo lahko policija na cesti naključno ustavila izbrano vozilo in pregledala, kdo se v njem nahaja. “Ne gre pa za sistematično preverjanje vseh vozil in potnikov”, je poudaril.
Nekaj podobnega po njegovih besedah izvaja tudi Hrvaška, in sicer z izravnalnimi ukrepi, ki so nadomestili kontrolo na mejnih prehodih. “V prvih osmih mesecih leta 2023 je Hrvaška na ta način vstop v Slovenijo preprečila 22.000 migrantom”, je še dodal Božinović.
Okrepljen nadzor na meji je komentiral tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović. Prepričan je, da “Slovenija to počne zaradi domače javnosti”, kar razume, čeprav po njegovem mnenju obstaja tudi drugačna rešitev problema prebežnikov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine. “Edini način za rešitev tega je čimprejšnja vključitev BiH v Evropsko unijo,” je pojasnil.
Poudaril je, da hrvaška policija dela, kar lahko. “Slovencem nimam kaj zameriti, verjetno bi to storili tudi mi. Naša policija dela, kar lahko, več kot to ne more in ne sme,” je sporočil. “Zdaj vidimo, da ni Evrope brez meja, obstaja Evropa brez mejnih nadzorov, potem pa te spet uvedejo,” je dodal.
Seja odbora po petih urah prekinjena
Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na torkovi nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS razpravljal o ustavitvi nezakonitih migracij in ukrepih za učinkovito zaščito meja Slovenije, predvsem v Občini Brežice. Poslanci po petih urah niso izčrpali razprave, zato o predlaganih sklepih niso glasovali, sejo pa so prekinili.
Predstavnica vlagatelja zahteve za sklic seje Anja Bah Žibert (SDS) je uvodoma pokazala fotografije iz naselja Rigonce v Občini Brežice, kjer po njenih besedah čutijo močno povečan pritisk nezakonitih prehodov meje. V naselju z okoli 180 prebivalci je po njenih navedbah mejo v septembru prečkalo 6.200 prebežnikov.
Notranje ministrstvo in vlado je zato pozvala, naj prenehata odstranjevanje ograje na meji, ampak naj jo nasprotno dodatno postavita. K temu pozivajo tudi domačini, je dejala. Poslanka SDS je pozvala tudi h krepitvi policijskega nadzora na območju Policijske uprave Novo mesto.
Kot so nam v ponedeljek sporočili z notranjega ministrstva (MNZ), ograjo na meji odstranjujejo “skladno s koalicijsko zavezo”. Ta je sicer predvidela odstranitev ograje že do konca lanskega leta, a gre očitno precej bolj počasi. Po navedbah MNZ je bilo namreč doslej odstranjenih dobrih 25 kilometrov rezilne žice in 21 kilometrov panelne ograje. Spomnimo, skupna dolžine ograje je znašala 194 kilometrov, od tega 51 kilometrov žice in 143 kilometrov panelne ograje.
Namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc je dejal, da po vstopu Hrvaške v schengensko območje migracije ne potekajo več prek zelene meje, ampak prek različnih cestnih in železniških povezav. Zato je policija okrepila svojo stalno prisotnost in začela izvajati mešane patrulje z vsemi policijami držav, na katere Slovenija meji. Generalni direktor policije Senad Jušić je hrvaškega kolega pozval k okrepitvi mešanih patrulj na območju policijske postaje Brežice, je spomnil Ferenc.
Poudaril je, da so migranti dobro seznanjeni z azilnimi in drugimi postopki in jih pogosto izkoriščajo. Za razliko od hrvaške policije, ki migrante le napoti do azilnega doma, jih slovenska tja prepelje. Prednost tega pristopa je po besedah Ferenca v tem, da lokalno skupnost razbremenijo migrantov in z njimi povezanih občutkov nelagodja in strahu.
Policija po zagotovilih notranjega ministra Boštjana Poklukarja ravna humano in spoštuje človekove pravice tujcev in jih na kontroliran način pripelje v azilni dom v Ljubljano. Naslednji dan tam steče azilni postopek, ki pa po oceni notranjega ministra ni uspešen, saj ti ljudje azilni dom praviloma zapustijo. Policija jih vrača, ampak ti ljudje zbežijo, je pojasnil.
Glede tihotapcev migrantov je Ferenc povedal, da so od začetka leta pa do 25. septembra prijeli 275 tihotapcev ljudi, med njimi 267 tujcev in osem državljanov Slovenije, 250 so odredili pripor. Ferenc je zagotovil, da je Slovenija varna država.
Župan Občine Brežice Ivan Molan je izrazil upanje, da se razprava o nezakonitih prehodih meje ne bo politizirala. Krajane Rigonc je označil kot zelo strpne do beguncev in po njegovih besedah tudi zato med obema skupinama ni bilo nobenega konflikta. Ob tem je izrazil obžalovanje, da nekateri občani prejemajo klice iz neznanih številk, ki jih dojemajo kot pritisk, ker opozarjajo na probleme z migracijami.
Molan je nadalje pojasnil, da je Poklukar med obiskom v Rigoncah obljubil, da bo ta del ograje odstranjen zadnji. Ob tem se zaveda, da se policija trudi po svojih najboljših močeh, vendar da obmejne občine žal ugotavljajo, da schengenski sistem na Hrvaškem očitno ne deluje.
Po oceni župana Logatca Berta Menarda statistika policije ne kaže, da bi nastanjeni v azilnem domu počeli kakšna kriminalna dejanja. Vendar se, ko jih poskuša policija legitimirati, razbežijo po dvoriščih. “Občani nimajo več živcev za takšen kaos, ljudi je strah,” je dejal Menard, zato ga občani pozivajo, naj jih zaščiti.
Predstavnica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Urša Regvar je opozorila, da so ljudje, ki neregularno prehajajo meje, izjemno ranljivi. V praksi so v izvorni državi preganjani, na sami poti pa pogosto mučeni in izkoriščani.
Razpravljali bodo tudi v Bruslju
Notranji ministri držav članic EU bodo v četrtek v Bruslju razpravljali o porastu števila prihodov migrantov, s čimer se sooča več članic unije, tudi Slovenija, zaradi česar so okrepile nadzor ob svojih mejah. Govorili bodo še o pogajanjih o paktu o migracijah in azilu, ki jih je Evropski parlament nedavno blokiral.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje