Vlada bo fizično spremljanje cen nadaljevala tudi prihodnje leto. V 2024 se bodo popisi izvajali vse leto na 14 dni, in sicer znova pri šestih trgovcih. GIZ Mesne industrije Slovenije je vladno košarico ocenilo za ukrep z negativnimi učinki. Vprašalo se je, ali je vzrok za nadaljevanje popisovanja "nepoznavanje delovanja trga ali nabiranje političnih točk".
Kmetijsko ministrstvo je prejšnji teden sporočilo, da bo popisovanje cen košarice živil nadaljevalo tudi leta 2024. Po besedah predstavnic kmetijskega ministrstva se je projekt izkazal za učinkovitega, saj je najranljivejšim skupinam omogočil dostop do ključnih surovin za preživetje in tako povečal njihovo kupno moč, obenem pa pripomogel k zagotavljanju nizkih cen za ključne surovine.
Na napoved nadaljevanja ukrepa so se ostro odzvali v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) Mesne industrije Slovenije. Kot so zapisali, je ocena vlade oziroma kmetijskega ministrstva, da se je cena osnovnih živil v košarici v dobrem letu prepolovila, medtem ko statistika po njihovem kaže, da so se cene hrane skupaj z brezalkoholnimi pijačami na letni ravni dvignile za 6,2 odstotka.
Vlado so obtožili nerazumevanja oziroma ignoriranja tržnih principov. “Namreč ko država tako ali drugače poseže na področje cen, tržne zakonitosti delujejo po drugačnih principih – v primeru vladne košarice se je med trgovci vnel boj za naziv najcenejšega, pri čemer poreklo in kakovost hrane nista več pomembna. Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so bili trgovci primorani ozreti se po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah. Slednje se morda še najbolj očitno odraža prav pri mesu, pri čemer se zavedeni potrošniki niti ne zavedajo, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni,” so zapisali.
Izpostavili so tudi, da so trgovci o terminu in lokacijah popisa cen obveščeni vnaprej, kar naj bi pomenilo, da maloprodajne cene v trgovinah pred popisom drastično znižajo in ponudbo količinsko omejijo. Po njihovih besedah torej ne moremo sklepati, kakšne količine osnovnih živil po prepolovljenih cenah so bile torej dejansko dostopne potrošnikom.
“Dejstvo je, da košarica ne stimulira potrošnje slovenske hrane, na široko pa odpira vrata tujim tržnim viškom hrane, slabi slovenske blagovne znamke in domače dobaviteljske verige. Po drugi strani pa to isto ministrstvo (MKGP) z ‘žegnom’ vlade (ali pa tudi ne) podpira kampanjo slovenske hrane Izbrana kakovost, pod sloganom Najboljše imamo doma,” so še zapisali v GIZ Mesne industrije in se vprašali, kaj je vzrok temu ukrepu vlade. “Nepoznavanje delovanja trga, nabiranje političnih točk ali kaj tretjega?”
O košarici je nedavno za N1 spregovoril tudi Igor Mervič, nekdanji dolgoletni direktor Spara, danes pa posebni pooblaščenec predsednice države za gospodarske zadeve. “To je predstava, šov za kupce. Nekih konkretnih koristi pa to ne prinaša. S spremljanjem cen košarice živil želijo vladajoči prikazati, da so se cene hrane znižale. Pa se na splošno niso. Trgovci pač točno vedo, kateri izdelki so zajeti v košarici, in zelo pazijo, kakšne so cene teh izdelkov, zato jih prodajajo tudi s 50- ali 60-odstotnim popustom, pogosto celo pod nabavno ceno. To vsekakor ni v redu in kmetje imajo tukaj prav. Upam, da bo ta primerjava cen v košarici kmalu ukinjena,” je dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje