Državni zbor je danes z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, s katerim se v slovenski pravni red vnašajo evropska pravila glede skupnih nabav zemeljskega plina. Poslanke in poslanci pa so sprejeli tudi zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki prinaša spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo.
Glavni cilj je uzakonitev določbe o obveznem sodelovanju dobaviteljev plina, nosilcev bilančnih skupin, pri združevanju povpraševanja po zemeljskem plinu na ravni EU. Posamezni nosilec bo moral sodelovati s povpraševanjem za količino 2,25 odstotka povprečne letne porabe bilančne skupine v predhodnih petih letih.
Novela zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo je poleg tega črtala obveznost vzpostavljanja skupnostne samooskrbe in projektov oskrbe z električno energijo iz sončne energije za gospodarske družbe, v katerih ima država ali lokalna skupnost kapitalsko naložbo, če projekt predvideva naprave moči nad 250 kilovatov. Resorno ministrstvo je namreč ugotovilo, da je obveznost prekomerno omejevala družbe pri izvajanju projektov skupnostnih sončnih elektrarn, namesto da bi jih spodbujala.
Po novem bo rok za vložitev zahtevka za povračilo prispevka za obnovljive vire energije pri družbi Borzen, ki je po navedbah ministrstva prezasedena z zahtevki za subvencije za nakup lesnih peletov, 30. september, ne več 30. junij, ukrep pa bo veljal do 30. novembra.
Uzakonjene tudi spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri elektriki
Državni zbor je danes z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, ki prinaša spremembe pri pobiranju presežnih prihodkov pri trgovanju z električno energijo. Zavezanci ne bodo več trgovci, ampak le proizvajalci, bodo pa med slednjimi vsi z instalirano močjo nad 100 kW.
Zavezanci bodo le proizvajalci elektrike, ne več tudi trgovci z njo, in sicer tisti z inštalirano močjo proizvodnje nad 100 kilovatov (kW), ne več samo nad 500 kW. Mejo za določitev presežnih prihodkov so v zakonu s sedanjih 180 evrov na megavatno uro (MWh) znižali na 160 evrov na MWh.
Medtem ko veljavni zakon določa, da pobiranje presežnih prihodkov velja tudi proizvodnjo elektrike iz lignita, se bodo po novem presežni prihodki pobirali za proizvodnjo iz v Sloveniji izkopanega lignita, medtem ko bo med izjemami proizvodnja elektrike iz uvoženega premoga. Cenovna meja pri lignitu ostaja 230 evrov na MWh.
Veljavnost ukrepa pobiranja presežnih prihodkov bo po novem omejena na obdobje od 1. decembra 2022 do 30. junija 2023, enako, kot to določa evropska uredba.
Podporo so napovedali v koalicijskih Svobodi in SD ter opozicijski NSi, proti pa so bili v SDS. Poslanci slednje so opozorili, da bodo spremembe prizadele manjše proizvajalce, ki da so že tako na meji rentabilnosti, hkrati so načrte za letos pripravili na podlagi prvotnega zakona, po katerem niso bili med zavezanci. Neustrezen se jim zdi tudi predlog glede izvzetja proizvodnje elektrike iz uvoženega premoga; pobirali se bodo presežni tržni prihodki od elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov, ne pa tudi prihodkov iz proizvodnje elektrike s premogom.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je povedala, da so pri izvajanju zakona ugotovili, da je kar nekaj majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn med 100 in 500 kW, ki so prodale elektriko po zelo visokih cenah. Ti proizvajalci so tudi vključeni v obliko podporne sheme, ki jim je v preteklosti z javnimi sredstvi zagotavljala varnost in donos.
O izločitvi trgovcev pa je dejala, da imajo prihodke že zamejene z regulacijo cen, imajo pa možnost državnega nadomestila za razliko med nakupno in regulirano prodajno ceno.
Poslanci so na tokratni seji podprli še nekaj drugih zakonov in novel zakonov.
DZ je s 55 glasovi za in šestimi proti sklenil, da je predlog zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog se osredotoča na sončne in vetrne elektrarne, v opoziciji pa menijo, da bi se moral na vse OVE, tudi hidro in geotermalno energijo.
Poslanci so podprli tudi novelo zakona o zavarovalništvu, katere cilj je predvsem inflacijska uskladitev zneskov, določenih za zahtevani minimalni kapital in za opredelitev velikih nevarnosti, ki jih morajo zavarovalnice sozavarovati. Novela tudi jasneje opredeljuje določbe o prisilni likvidaciji zavarovalnice.
Predlog zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, ki med drugim predvideva vzpostavitev mreže električnih polnilnic visokih moči in oskrbovalnih mest za vodik, je po mnenju poslancev primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprle so ga koalicijske poslanske skupine, v NSi mu niso nasprotovali, proti pa so bili v SDS.
DZ je z 61 glasovi za in brez glasu proti sprejel tudi novelo zakona o informacijski varnosti. Z novelo se povečuje zaščita centralnega informacijsko-komunikacijskega sistema državne uprave.
Poslanci so z 61 glasovi za in 21 proti sprejeli še novelo zakona o upravnem sporu, ki prinaša spremembo sestave sodišča pri odločanju v upravnem sporu. Ta bo po besedah pravosodne ministrice Domnika Švarc Pipan povečala učinkovitost delovanja in odločanja v upravnem sporu ob nespremenjenem standardu pravne varnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje