Minevajo natančno trije tedni, odkar so stekla volilna opravila za predsedniške volitve, in prav toliko časa že poteka zbiranje podpisov podpore tistih kandidatov, ki bodo kandidirali s podporo volilk in volilcev. 22. septembra se bo volilna kampanja predsedniških volitev tudi uradno začela, nekateri kandidati pa so že napovedali, da bodo še ta teden vložili kandidature.
Medtem ko številni, ki so napovedali vstop v tekmo za predsednika republike, pospešeno zbirajo podpise podpore volilk in volilcev, pa nekateri, ki so že zbrali zadostno število podpisov, napovedujejo vlaganje kandidatur. Anžetu Logarju, poslancu opozicijske SDS in nekdanjemu zunanjemu ministru je več kot 12.000 podpisov podpore uspelo zbrati v treh dneh od začetka zbiranja podpisov. V njegovem štabu pravijo, da bo Logar kandidaturo uradno vložil naslednjo sredo, dan pred uradnim začetkom volilne kampanje.
Logarju sicer zadnje ankete javnega mnenja napovedujejo zanesljivo uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev, vendar bo izstop Marte Kos iz predsedniške tekme, kandidatke največje koalicijske stranke Gibanja Svoboda, zagotovo še premešal razmerja med predsedniškimi kandidati. Logar sicer še vedno čaka na odločitev sveta stranke SDS glede podpore na volitvah, a večjih presenečenj ni pričakovati.
Da je zbral dovolj podpisov podpore, je minuli teden sporočil tudi kočevski župan Vladimir Prebilič, ki ga je pri kandidaturi podprla Vesna – zelena stranka. Prav zaradi te podpore je Prebilič potreboval le 3.000 podpisov volilcev za vložitev kandidature od sprva predvidenih 5.000 podpisov. Kočevski župan je povedal, da je zbral zadostno število podpisov “tako po novem kot tudi starem kriteriju”. V njegovem štabu so nam povedali, da bo Prebilič kandidaturo za predsednika republike vložil naslednji teden.
5.000 podpisov podpore je uspelo zbrati tudi glasbeniku in humanitarcu Gregorju Bezenšku mlajšemu. Kot so sporočili iz njegovega štaba, je Bezenšek zbral že okoli 6.000 overjenih podpisov, zato bo v torek tudi uradno vložil kandidaturo. Bezenšek je novico o zadostni podpori za vložitev kandidature pospremil z besedami, da je s trdim delom in s srčnimi prostovoljci ter podporo družine vse mogoče.
“Podpisi so dobesedno leteli na kup z vseh koncev in krajev po Sloveniji. To dejstvo dojemam kot veliko zaupanje volilk in volilcev vame in smatram kot velik uspeh, saj sem podpise zbiral kot resnično neodvisen kandidat, torej brez kakršnekoli strankarske podpore. To pomeni veliko zaupanje ljudi v mojo predsedniško kandidaturo,” je ob tem sporočil Bezenšek.
Ta teden bo kandidaturo vložil tudi Janez Cigler Kralj, vodja poslanske skupine NSi. Cigler Kralj se sicer v predsedniško tekmo podaja s podporo stranke in podpisi poslancev.
Koliko podpisov ima Nataša Pirc Musar, koga bo podprlo Gibanje Svoboda in kdo bo predsedniški kandidat Levice?
V štabu odvetnice Nataše Pirc Musar, ki ji ankete prav tako napovedujejo zanesljivo uvrstitev v drugi krog, še naprej ostajajo skrivnostni, saj podatkov o tem, koliko podpisov je nekdanja informacijska pooblaščenka že zbrala, ne razkrivajo. Napovedujejo, da bo Pirc Musar kandidaturo vložila prihodnji teden. “V štabu Nataše Pirc Musar bomo v skladu s svojim načrtom predvolilnih opravil podpise vložili prihodnji teden. Kot smo že rekli, je zbiranje pomemben del naše kampanje, saj se želi kandidatka srečati s čim več državljani in državljankami ter začutiti utrip številnih krajev po Sloveniji,” so nam sporočili iz njenega štaba.
Njeno kandidaturo pa so podprli v Stranki mladih – Zeleni Evrope. Kot so zapisali, so v pogovoru s kandidatko ugotovili, da delijo iste vrednote, kot so svoboda, demokracija, solidarnost, človekove pravice, zavzemanje za vladavino prava in pravno državo.
V štabu nekdanjega evropskega poslanca in zunanjega ministra Iva Vajgla, ki ga je podprla stranka Naša prihodnost, navajajo le, da bodo kandidaturo vložili, ko bodo zbrali zadostno število podpisov.
Še vedno pa ni jasno, kaj po po izstopu Marte Kos iz predsedniške tekme storilo Gibanje Svoboda. Svet stranke bo v četrtek razpravljal, katerega od že znanih kandidatov bo stranka premierja Goloba podprla na predsedniških volitvah. V Levici trenutno poteka evidentiranje morebitnih kandidatov za predsednika republike, naši viri v Levici pa ocenjujejo, da bi utegnil največjo podporo za kandidaturo dobiti vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec.
Bodo Socialni demokrati v tekmo poslali Brgleza?
Predsedstvo SD je medtem avgusta sprejelo sklep, da na predsedniških volitvah ne bodo imeli svojega kandidata. Po neuradnih informacijah STA pa bi lahko stranka SD v predsedniško tekmo vendarle poslala evropskega poslanca Milana Brgleza. V stranki pravijo, da pogovori tečejo v vse smeri, v Brglezovih krogih pa so za N1 dejali, da Milan Brglez govoric ne komentira.
V zadnjih dneh se je pojavilo precej namigovanj, da si je Brglez s tem, ko je pred tedni zavrnil kandidaturo za predsednika države, vsaj otežil, če ne onemogočil izvolitev za podpredsednika stranke, za kar se poteguje na oktobrskem kongresu. Slišati je bilo mogoče celo, da ga v SD na naslednjih evropskih volitvah ne bi smeli več dati na listo kandidatov.
Skrajni rok za vložitev kandidatur je sreda, 28. september. Kandidature morajo kandidati oziroma kandidatke vložiti neposredno pri Državni volilni komisiji (DVK). Ob vložitvi kandidature se bo opravil pregled vložene kandidature, prav tako se bo uradno preštelo in preverilo ustreznost obrazcev podpore, ki bodo priloženi h kandidaturi.
“Da bi omenjeni postopek potekal nemoteno, Državna volilna komisija kandidatke in kandidate na volitvah predsednika republike ter njihove predstavnike vljudno naproša, da nas o predvidenem terminu vložitve kandidature predhodno obvestijo,” so v sporočilu za javnost zapisali v DVK.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
