Zaradi praznikov in šolskih počitnic se je burno politično dogajanje nekoliko umirilo. A že v tem tednu koalicijo čaka zelo naporen pogovor – kako naprej in kaj bo z občutnim zmanjšanjem ministrstev, ki ga je napovedal premier.
Koalicija bo po burnem političnem dogajanju v sredo razpravljala o izpolnjevanju koalicijske pogodbe in možnosti rekonstrukcije vlade, ki jo je pred prazniki napovedal predsednik vlade Robert Golob. To pa je močno razburilo SD in Levico, ki dvomita v primernost trenutka za tak korak, bolj nujen je pogovor o delovanju koalicije in prioritetah do konca mandata, menita.
V največji vladni stranki Gibanje Svoboda sicer kljub ostrim kritikam koalicijskih partnerjev vse navedbe o napetosti v vladni koaliciji zavračajo. Kot poudarjajo, bo sredin sestanek predstavnikov vodstev koalicijskih strank namenjen pregledu ciljev koalicijskih pogodbe, tudi v luči spremenjenih okoliščin, med drugim poplav in zaostrene varnostne situacije.
Glede rekonstrukcije vlade pa poudarjajo, da ob cilju boljše organizacije ta nikakor ne pomeni ukvarjanja same s sabo, da pa gre sicer za zdaj zgolj za idejo, ki je naletela na buren odziv na političnem parketu. Najprej se mora namreč o tem pogovoriti koalicijski trojček, šele nato pa bo jasno, ali obstaja “minimalna pripravljenost” za tak korak.
Golob: Vse je odprto
Premier in prvak Svobode Robert Golob je sicer po seji sveta stranke prejšnji teden dejal, da je pri tem odprto vse, ključno vlogo bo pri presoji odigrala učinkovitost izpolnjevanja koalicijskih zavez, danih tudi volivcem. V zadnjem letu, še posebej ob poletnih ujmah, so namreč po Golobovih besedah ugotovili, da medresorska usklajevanja med velikim številom ministrstev postanejo cokla za učinkovitost delovanja vlade.
“Veliko število je vse, kar je večje od 12,” je ob tem prejšnji teden pristavil Golob, ki si je sicer moral aktualno sestavo vlade z 20 ministri, s katero je obljubljal boljše spopadanje z razvojnimi izzivi, izboriti na referendumu. Predsednik vlade je ob tem za vzgled v minulih dneh navrgel tudi Švico s sedmimi ministrstvi, a hkrati dodal, da je to za Slovenijo najbrž iluzija.
Žiga Živulović Jr./Bobo
Koalicijski partnerici SD in Levica si medtem bolj kot pogovora o rekonstrukciji želita pogovor o izpolnjevanju ciljev, zapisanih v koalicijski pogodbi.
“Socialni demokrati pričakujemo iskren in odkrit pogovor o načrtu dela koalicije za naprej, najprej glede ključnih izzivov, med drugim reševanja pereče problematike javnega zdravstva, spopadanja z draginjo in inflacijo, poplavno obnovo ter ostalih aktualnih temah,” so pred sredinim sestankom vodstev koalicijskih strank za STA navedli v SD. Kot so zatrdili, verjamejo, da bodo dosegli dogovor o pričakovanjih in v prihodnje delo povsem usmerili v uresničevanje koalicijskih zavez.
O možnosti rekonstrukcije je sicer predsednica SD Tanja Fajon dejala, da bodo v stranki resno premislili, kaj pomeni drastično nižanje števila resorjev, po predstavljenem načrtu pa se bodo “pozicionirali za naprej”.
“Politični dogodki prejšnjega tedna odpirajo cel kup vprašanj in povzročajo zaskrbljenost v javnosti kot tudi znotraj koalicije. Za Levico je ključno, da se ukvarjamo predvsem s tem, kako bomo izboljšali življenje ljudi, sanirali posledice poplav,” je o pričakovanjih najmanjše koalicijske partnerice za STA dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko.
BOBO
Za stranko je po njenih besedah pomemben predvsem pogovor o političnih ciljih do konca mandata in načinu delovanja vlade. “Odgovornost do volivcev in zavez, ki smo jih dali, so bolj pomembne in večje od znotraj strankarskih ali medkoalicijskih nestrinjanj,” je poudarila Vrečko.
Viri iz obeh manjših koalicijskih strank nam sicer neuradno pripovedujejo, da bodo njihovi predstavniki na sestanek z Golobom prišli z izhodiščem, da ne dajo nobenega od ministrov. Pričakujejo pa, da bo predlagal po enega ministra manj za obe koalicijski partnerici, pri čemer bi se lahko stolček tresel kohezijskemu ministru Aleksandru Jevšku (SD) in ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu (Levica). Jevšek je nedavno na vprašanje o tem odvrnil, da “se konja, ki dobro teče, ne menja“.
Svoboda pa bi se po nekaterih informacijah lahko odrekla trem ali štirim ministrom iz svoje kvote. V tem primeru bi se število ministrskih mest zmanjšalo na 15 oziroma 14. Pri tem se omenja možnost ponovne združitve obeh šolskih resorjev, ki ju trenutno vodita Igor Papič in Darjo Felda, pod vprašajem je tudi usoda ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Ta se trenutno sooča z očitki zaradi nakupa 13 tisoč prenosnih računalnikov.
Ministri, ki so odšli iz Golobove vlade od julija letos. Danijela Bešiča Loredana je vmes nasledila nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. (Foto: BOBO)
Vlada ima sicer trenutno 17 ministrov od 20 – po razrešitvi Irene Šinko kmetijski resor začasno vodi obrambni minister Marjan Šarec, po odstopu Sanje Ajanović Hovnik je na čelu ministrstva za javno upravo finančni minister Klemen Boštjančič, odstopljenega Uroša Brežana pa je na ministrstvu za naravne vire in prostor začasno nasledila infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Slednjo Golob izrazito javno hvali – zdaj naj bi stvari, ki so prej pri sanaciji po poplavah stale, stekle – tako da po prepričanju naših sogovornikov ne bi bilo presenečenje, če bi resorja, ki ju trenutno vodi Bratušek, združili. S tem bi v Svobodi “privarčevali” še na enem ministrskem stolčku.
Tudi če bi premier Golob uspel prepričati koalicijski partnerici, da pristaneta na krčenje števila ministrstev, kar bi za seboj bržkone potegnilo tudi spreminjanje obstoječe koalicijske pogodbe, pa rekonstrukcija vlade ne bo mogoča vsaj še do konca decembra.
Aktualno organiziranost vlade namreč določa zakon o vladi, ki so ga volivci potrdili na referendumu novembra lani. Državni zbor je rezultate referenduma razglasil 23. decembra lani, skladno z referendumsko zakonodajo pa parlament leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne more sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje