Pri zdravnikih za tretjino manj obravnav v živo

Slovenija 30. Jul 202106:001 komentar
Delite:
zdravnik ordinacija
Foto: Tina Kosec, BOBO

Med epidemijo se je bistveno zmanjšalo število obravnav, ki so jih družinski zdravniki opravili v živo. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje kažejo, da so leta 2019 v povprečju opravili po 182 tisoč pregledov na mesec, letos 122 tisoč. Vse več je medtem ’pregledov’ po telefonu in elektronski pošti. Je lahko to tveganje za zdravje prebivalcev?

Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kažejo, da se zdravniki s svojimi pacienti vse redkeje srečajo iz oči v oči.

Obisk, pri katerem zdravnik dejansko pregleda pacienta za novo diagnozo, je v evidencah družinskih zdravnikov zabeležen kot ’prvi kurativni pregled’. Število pregledov tekom leta niha, več jih je pozimi, manj pa v poletnih mesecih.

V predepidemičnem letu 2019 so zdravniki povprečno opravili po 182 tisoč takih pregledov na mesec. Podobno je bilo še januarja in februarja 2020, nato pa je število pregledov – kar sovpada z začetkom epidemije – močno padlo. Aprila 2020 so jih opravili najmanj, le 78 tisoč, v povprečju pa v letu 2020 po 131 tisoč na mesec.

Pregledi

Zaskrbljujoče je, da se stanje ni bistveno popravilo niti v mesecih lanskega in letošnjega leta, ko je bilo okužb malo in epidemija ni bila uradno razglašena. V prvi polovici letošnjega leta so v ambulantah družinske medicine v povprečju opravili le 122 tisoč pregledov mesečno, torej za tretjino manj kot pred epidemijo.

Podobno je pri obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi. Prvih pregledov takih bolnikov (pri novo odkriti kronični bolezni ali ob njenem poslabšanju) je bilo v letu 2019 po več kot štiri tisoč na mesec. V letu 2020 jih je bilo za več kot četrtino manj, v prvi polovici letošnjega leta pa je le nekoliko boljše, opravili so po okrog 3300 pregledov mesečno.

PREGLEDI BOLNIKOV

Vse večkrat na kratko in na daljavo

Medtem se povečuje število obravnav, pri katerih se bolnik in zdravnik ne srečata nujno v živo. V evidencah jih družinski zdravniki beležijo kot ’kratke obiske’ in posvete na daljavo.

Kot kratek obisk je opredeljena na primer izdaja bolniškega lista, recepta za kronične bolnike, napotnice za kontrolo pri specialistu ali merjenje pritiska, ki ga opravi medicinska sestra. Posvet na daljavo, ki ga zdravnik opravi po telefonu, elektronski pošti ali videopovezavi, vključuje svetovanje bolniku glede njegove zdravstvene težave, navodila za zdravljenje ali na primer interpretacijo izvidov.

Leta 2019 so družinski zdravniki opravili po povprečno 387 tisoč kratkih obiskov in posvetovanj na daljavo na mesec, v lanskem letu 517 tisoč, letos pa že 650 tisoč.

st.kratkih obiskov

Točkovanje in plačilo

Ambulante družinske medicine približno polovico denarja od ZZZS dobijo glede na število opredeljenih pacientov, drugo polovico pa na podlagi opravljenih storitev. Zdravniki zavodu vsak mesec pošljejo poročilo o opravljenih storitvah, ki so ovrednotene s točkami. Določen je letni normativ, če ga presežejo, pa zdravniki dobijo dodatno plačilo.

’Kratek obisk’ je tako na primer vreden 1,5 točke, ’prvi kurativni pregled’ pa 3,6 točke. Krajši posvet na daljavo, ki naj bi trajal pet minut, je ovrednoten z 1,5 točke, 10-minutni ’srednji posvet’ z 2,3 točke, 15-minutni daljši posvet na daljavo pa s 3,6 točke. Slednji je torej obračunan enakovredno kot osebni pregled v živo.

Vse storitve morajo biti zabeležene v medicinski dokumentaciji, preverjajo pa jih nadzorni zdravniki ZZZS.

Kot je pojasnila direktorica ZZZS Tatjana Mlakar so želeli med epidemijo ohraniti dostopnost do primarnega zdravstvenega varstva, zato so med storitve, ki jih je mogoče obračunati, dodali posvete na daljavo in jih natančneje opredelili.

“Ugotavljamo, da je teh storitev kar precej,” je za N1 povedala Tatjana Mlakar. “Zato bo treba poleg tistih, za katere medicinska stroka že zdaj odsvetuje oddaljeno obravnavo, tudi ostale nekoliko prevetriti in ugotoviti, katere so tiste, ki so dopustne za obravnavo na oddaljen način, pri katerih pa bi to lahko pomenilo preveliko tveganje za zdravje pacientov.”

Pričakuje, da bo to samoiniciativno predlagala medicinska stroka.

Odzivnost zdravnikov slabša kot pred epidemijo

Da je odzivnost zdravnikov slabša kot pred epidemijo, pravi Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo. “Največ pritožb, ki jih dobivamo zastopniki, se nanaša na to področje. V nekaterih ordinacijah se sploh ne oglašajo na telefone in so dosegljivi samo po elektronski pošti. V drugih odgovarjajo le na elektronsko pošto, ki jo dobijo v ordinacijskem času,” pravi zastopnica.

Še posebej starejši pacienti so zaskrbljeni. “Povedo, da jih pri zdravniku niso hoteli naročiti ali pa so dobili termin šele čez dva ali tri tedne.”

Drugi sklop pritožb se nanaša na diagnoze na daljavo. Hlade Zore opiše primer pacienta, ki mu je zdravnik predlagal, naj si slika grlo ter mu na daljavo postavil diagnozo angine. “Pacienta je skrbelo, ali je diagnoza na daljavo na takšen način pravilna. Ljudje najbolj zaupajo osebnemu stiku.”

Dodaja, da so med zdravniki velike razlike, čez nekatere je kar precej pritožb. “Če se pritožbe ponavljajo, zadevo preverimo zastopniki pacientovih pravic. Praviloma po našem posredovanju pacienti pridejo na vrsto, ampak to ni rešitev. Rešitev bi morala biti sistemska,” še poudarja.

Epidemija je prinesla boljšo organizacijo

Da je povečanje storitev na daljavo po eni strani lahko tvegano, ima pa tudi veliko prednosti, meni Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici, ki je tudi sam zdravnik družinske medicine v kamniškem zdravstvenem domu.

“Ob epidemiji smo uvedli obvezno naročanje, kar je gotovo prednost. Prej so pacienti prihajali tudi nenaročeni, to je povzročalo kaos v čakalnicah. Zaradi gneče sem imel manj časa, da bi se posvetil posameznemu bolniku,” opisuje Ravnikar. “Nekateri so prišli trikrat na teden, kar se je v dokumentaciji zabeležilo kot trije prvi obiski, zdaj pa jih naročimo in pridejo s spiskom težav. Več reda na tem področju mi omogoča, da opravim triažo in da prej pridejo na vrsto tisti, ki zdravnika najbolj nujno potrebujejo. Pred epidemijo bi zaradi gneče morali čakati.”

Pravi, da niti on niti njegovi kolegi niso naklonjeni zdravljenju na daljavo, le boljši organizaciji, ki jo omogoča informacijsko-komunikacijska tehnologija. “Bolnika, ki pride k meni, vidim v štirih dimenzijah, če štejem še njegovo duševno plat. Tega ne more in ne bo nadomestila tehnologija. Že leta opozarjamo, da nam zmanjkuje časa za obravnave bolnikov v živo, zdravniki si ne prizadevamo, da bi jih nadomestili s tistimi na daljavo.”

Glede podatkov, ki kažejo velik porast teh storitev, pa pravi, da računovodsko beleženje ne pove nič o kakovosti storitev. “Pred epidemijo, kadar smo imeli gnečo v ambulanti, nismo niti obračunali vseh teh postavk svetovanja na daljavo.”

Deloma je porast storitev posledica obilice novega dela, ki ga je prinesla epidemija, pojasnjuje Ravnikar. “Veliko je vprašanj glede cepljenja, ogromno je klicev in elektronskih sporočil ob prehladnih obolenjih, ko ljudi skrbi, ali morajo na testiranje. Prej se taki bolniki sploh niso obrnili na zdravnika.”

Opaža, da nekateri bolniki sami od sebe raje pošljejo e-sporočilo s podrobnim opisom svojih težav, a take vedno naroči na pregled. Meni, da je skrb, ki se je pojavila predvsem v prvem valu, da bi bolni čakali doma, odveč. “Za starejše smo dostopni prek telefona.”

Upa, da se bo ta sistem ohranil, saj je pozitiven za bolnike in za zdravnike. “Bi pa morali tehnologijo bolj izkoristiti tudi za sodelovanje med družinskimi zdravniki in specialisti, na katere se obrnemo po nasvet. Tu je prostora za izboljšave še veliko,” dodaja Ravnikar.

Komentari

Vaš komentar