Pripor za tujce, ki prečkajo mejo, za Smodeja iz zadeve Fotopub pa ne

3. julija bo na okrožnem sodišču v Ljubljani potekal predobravnavni narok v zadevi Fotopub. Kot je znano, ga je sodnica Vesna Podjed preložila, potem ko obdolženca Dušana Smodeja, ki ga obtožnica bremeni dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja prepovedanih drog in telesne poškodbe, na narok, razpisan za 3. junija, ni bilo. Smodej, ki je sredi policijske preiskave leta 2022 javno napovedoval odhod v tujino in se nato preselil v Italijo, se je opravičil, saj da vabila na narok ni pravočasno prejel, bil pa naj bi tudi na delu v Franciji, zato, je dejal njegov odvetnik Miloš Zarić, bi mu pot na narok v Slovenijo povzročila stroške. Julijskega naroka bi se lahko – če bo sodišče dovolilo – udeležil prek video povezave.

Zadeva Fotopub je izbruhnila avgusta 2022, ko so se na družbenem omrežju Instagram začela pojavljati anonimna pričevanja o domnevnih Smodejevih spolnih zlorabah. Postopek razburja javnost tudi zato, ker je vtis, da se premika zelo počasi, tudi zaradi potez Dušana Smodeja oz. njegove obrambe. Po policijski ter nato sodni preiskavi je tožilstvo marca 2025 vložilo obtožnico, ki pa je Smodeju eno leto ni uspelo vročiti.

Obtožnica mu je bila (oziroma njegovemu pooblaščencu) vročena šele v začetku marca letos, na kar je nanjo podal ugovor. Zunajobravnavni sodni senat je ugovor zavrnil. S tem je obtožnica 11. marca postala pravnomočna in sodišče je razpisalo predobravnavni narok. A kot rečeno, Smodeja na ta narok ni bilo, četudi nam je dober teden dni prej zatrdil, da se ga bo udeležil – torej je bil z njim pravočasno seznanjen.

Sodišče ni sledilo predlogu tožilstva

Primer odpira več vprašanj, v prvi vrsti, kako dolgo sodišče dopušča zavlačevanje postopka in zakaj za Smodeja ni bil odrejen pripor, s katerim bi omogočili hitrejšo vročitev obtožnice ter hitrejšo izpeljavo pregona. Državna tožilka Jride Mršnik Poljšak je predlagala pripor januarja 2026, torej devet mesecev po vložitvi obtožnice, a sodišče temu predlogu ni sledilo. Na vprašanje, zakaj ne, nam na sodišču niso odgovorili. Pojasnili so le, da "sodišče odredi pripor, ko so v celoti izpolnjeni vsi zakonski znaki skladno z Zakonom o kazenskem postopku". "Gre za odprt postopek, zato sodišče v tej fazi ne more podati več odgovorov na vaša vprašanja," so še navedli.

Zakon o kazenskem postopku določa, da se pripor zoper obdolženca odredi bodisi zaradi begosumnosti, nevarnosti vplivanja na priče ali dokaze ali pa zaradi nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja. Kot smo že poročali, morajo glede vplivanja na priče obstajati konkretni dokazi, zato da se lahko na tej podlagi odredi pripor. Ne gre torej za avtomatizem, saj v praktično vseh postopkih obstaja nevarnost vplivanja, so nam pred časom pojasnili sogovorniki iz pravniških vrst.

Odvetnik za kazensko pravo Blaž Kovačič Mlinar je ob tem poudaril, da pripor ni kazen, ampak skrajno sredstvo za zagotovitev poteka postopka.

Pripor zoper župana Balažica, ki mu očitajo koruptivnost

Vprašanja smo poslali tudi na državno tožilstvo, saj nas je zanimalo, zakaj zoper Smodeja že prej ni bil predlagan pripor, glede na to, da je septembra 2022, v času policijske preiskave zaradi sumov hudih kaznivih dejanj, sam napovedoval odhod v tujino. V zadnjem času je bil denimo pripor odrejen za moravškega župana Milana Balažica zaradi suma, da je prejemal podkupnino v zameno za posredovanje pri urejanju občinskih prostorskih aktov za družbo Termit. Termit naj bi Balažicu v zameno za usluge pri spreminjanju občinskih prostorskih načrtov plačal kuhinjo v vrednosti 26.000 evrov. Specializirano državno tožilstvo je pripor utemeljevalo z nevarnostjo, da bi Balažic lahko vplival na priče ali na dokaze ter da bi kaznivo dejanje lahko ponovil.

Zakaj torej zoper Smodeja, ki je obtožen spolnega nasilja, v enem primeru celo nad takrat mladoletnico, tožilstvo že v fazi sodne preiskave oziroma ob vložitvi obtožnice ni predlagalo pripora, zaradi česar se je začetek sojenja odložil za vsaj eno leto?

Na državnem tožilstvu so odgovorili, da podrobnejših podatkov o omenjeni zadevi in o predkazenskem postopku ne morejo podajati.

"To meče slabo luč na enotnost sodnega odločanja"

Strokovnjak za kazensko pravo na mariborski pravni fakulteti dr. Miha Šepec je za N1 pojasnil, da se pripora načeloma ne odreja, razen ko so za to izkazani razlogi, določeni v kazenskem zakoniku, in je bojazen, da kazenskega pregona sicer ne bo mogoče voditi. "Glede na to, da so bile v omenjenem primeru velike težave že z vročitvijo obtožnice, bi bila mogoče utemeljena bojazen, da se obdolženec obravnav ne bo udeleževal," je dejal.

"Zakaj sodišče ni sledilo predlogu državnega tožilca, ki je predlagal pripor, ne vemo. Lahko, da je sodišče presodilo, da samo dejstvo, da je obdolženec v tujini, ni razlog, da je begosumen. Sam sicer menim, da so tako velike težave pri vročanju dovolj, da bi se odredil pripor. Če se nekdo očitno izogiba sojenju, bi moralo sodišče odrediti pripor ali pa alternativo priporu, denimo hišni pripor ali prepoved odhoda v tujino. Naša sodišča so tukaj včasih preveč popustljiva," je še poudaril.

Kovačič Mlinar je dodal, da obstaja tudi možnost varščine, ki da jo sodišča premalo uporabljajo. Varščina je denarno zagotovilo, da se bo obdolženec udeležil sojenja, v nasprotnem denar vzame država, ukrepi zoper obdolženca pa se nato lahko stopnjujejo, denimo se mu odredi pripor.

Nad odločitvijo sodišča, ki je odredilo pripor zoper Balažica, sta oba pravnika nekoliko presenečena in menita, da ta odločitev - četudi v ne zelo poenoteni praksi - izstopa. "Prav bi bilo, da bi bila sodišča zelo enotna v izrekanju priporov," je dejal Šepec. "Glede na to, kar vemo, se v primeru moravškega župana pripor ni zdel nujen oziroma bi se sodišče lahko vsaj odločilo za alternativo. Primerov ne moremo primerjati med sabo, saj je vsakega treba presojati zase, a vendarle to meče slabo luč na enotnost sodnega odločanja. Nenazadnje imamo župane večjih mest, ki so bili obtoženi resnejših zadev, pa nikoli ni bilo govora o priporu."

Prisilna privedba šele, ko obtoženec tretjič ne pride na obravnavo

Tožilka Mršnik Poljšak je po predobravnavnem naroku 3. junija, na katerega Smodej ni prišel, na novinarsko vprašanje glede odreditve pripora za zagotovitev prisotnosti na obravnavi dejala, da bo tožilstvo pripor predlagalo, če se bo izkazalo, da so izpolnjeni pogoji, in bo ugotovljeno, da se obdolženec izmika. Pripor z namenom zagotovitve navzočnosti na glavni obravnavi sicer lahko odredi tudi sodišče brez predhodnega predloga tožilstva.

Šepec je pojasnil, da imajo sodniki po zakonu pooblastilo, da če obdolženec ne pride na obravnavo in se za svojo odsotnost ne opraviči vnaprej, odredijo prisilno privedbo, in če se ugotovi, da se izmika prisotnosti na obravnavi, se odredi pripor ali alternativa priporu. "V praksi pa je tako, da šele ko nekdo tretjič ne pride na obravnavo, se sodišče odloči za prisilno privedbo. Dvakrat torej lahko neupravičeno manjka, kar se mi zdi nezaslišano. Torej nekdo se izmika obravnavi, se ne opraviči, ker ni prišel, in sodišče mu da dve brezplačni možnosti prestavitve." Posebej nedopustno se to zdi z vidika žrtev, ki se kot priče lahko že kličejo na obravnavo, so pod stresom, ker se bodo soočile s svojim domnevnim napadalcem, vzeti si morajo dopust itd. Ko pa pridejo na sodišče, obdolženca ni.

"Namesto da bi se takšnega neotesanca, ki ne spoštuje sodišča, nemudoma privedlo, se mu da nov termin. Še pri frizerju bi imeli posledice, če bi to naredili! Na fakulteti so sankcije, če ne pridete na izpit, na katerega ste se prijavili. Pa se resnosti teh situacij ne da niti primerjati. Sodniki so do neke mere sami krivi za to situacijo. V tujini se to ne dogaja. Ljudje se sodišč bojijo. Ne upajo si kar malo izigravati sistema, saj so za to zagrožene sankcije. Glede na to, kakšen sistem imamo, je pravzaprav pričakovana taktika obdolženca, da kdaj pač ne bo prišel. Če ima sodišče tak pristop, da tolerira takšne taktike, potem ni čudno, da se to dogaja. Študenti na fakulteti tega ne počnejo, ker vedo, da neka pravila so in da bodo sicer zanje posledice."

Prehajanje meje in prodajanje droge prioriteti, spolna kriminaliteta ne

Pravnica dr. Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije je v začetku junija ob zadevi Smodej prav tako opozorila na različne standarde pri odrejanju pripora. "Vprašanje je, kakšna dejstva in dokaze poleg enoletnega izogibanja vročitvi obtožnice ter ponovne neudeležbe obtoženega na pravilno sklicanem naroku tožilstvo in sodišče še potrebujeta, da bi za obtoženega predlagala oz. odredila pripor?" je zapisala. In še: "Medtem ko so za Dušana Smodeja standardi za odreditev pripora očitno postavljeni zelo visoko, pa je popolnoma drugačen položaj oseb, ki so osumljene kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje".

Sodišče namreč za skoraj vsakogar, ki ga policija odkrije pri nezakonitem prehajanju državne meje, odredi pripor zaradi domnevne begosumnosti. Kot smo že poročali, so slovenski zapori (tudi) zaradi tovrstnega odrejanja priporov prenapolnjeni, sodišča pa preplavljena. "Tujci so torej v času sojenja v priporu, saj se zanje domneva, da bi pobegnili v tujino, slovenski državljani, ki se tam res nahajajo (in se svoji državi rogajo na daljavo), pa so na prostosti," je opozorila Rajgelj.

Kovačič Mlinar je pojasnil, da se zadeve, v katerih je obtoženec v priporu ali je zanj odrejen kateri drug alternativni ukrep, štejejo za nujne in v teh primerih gre postopek hitreje. "V določenih zadevah, na primer pri kaznivih dejanjih nezakonitega prehajanja državne meje ali preprodaje drog, se skorajda po pravilu odredi pripor, kar pomeni, da so ti postopki nujni in zabašejo sodišča. Vsi ostali pa čakajo, čeprav so v resnici – z vidika povzročene škode – mogoče bolj nujni."

"Treba bi bilo na novo postaviti prioritete – kaj nam je kot družbi pomembno," je dejal. "So to prehodi meje in droga, spolna kriminaliteta pa ne? Prehajanje meje je praktično zločin brez žrtve, storilci pa, ko pridejo na prostost, pogosto poskušajo spet. Spolno nasilje pogosto pušča veliko večjo dolgoročno škodo."