Protiudarec z desne: koalicija z Resnico v tri posvetovalne referendume

Potem ko je državni zbor danes potrdil razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, jutri pa naj bi ustavno sodišče odločalo o tem, ali je referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije dopusten, so koalicijske poslanske skupine SDS, NSi, SLS in Fokus in Demokrati z Resnico v državni zbor vložili predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov.

Predlagajo posvetovalne referendume o tem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka in ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Republike Slovenije in drugih držav članic EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.

"Prepričani smo, da gre za vprašanja širšega družbenega pomena, zato je prav, da o njih svoje mnenje neposredno izrazijo državljanke in državljani," so navedli v največji koalicijski stranki SDS. Prepričani so namreč, da morajo imeti državljani možnost, da neposredno izrazijo svoje stališče o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo socialno politiko, financiranje RTV Slovenija in volilno pravico na lokalnih volitvah.

Trije posvetovalni referendumi hkrati z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi

Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlagata koalicija in Resnica, bodo potekali 11. oktobra, torej na dan, ko je državni zbor že razpisal referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Rezultat posvetovalnega referenduma za državni zbor ni pravno obvezen, medtem ko je izid zakonodajnega referenduma zavezujoč.

O razpisu posvetovalnega referenduma odloči večina v državnem zboru. Poslanci naj bi o razpisu treh posvetovalnih referendumov odločali, ko se vrnejo z dopusta. Izredna seja državnega zbora s to točko naj bi bila predvidena konec avgusta.

Neuradno se je na desnem delu političnega prostora že dlje časa napovedovalo, da bodo vladne stranke ob več referendumskih pobudah, ki jih podpira leva opozicija, vlagale tudi svoje predloge za posvetovalne referendume. Računajo, da bodo s tem razširili nabor referendumskih vprašanj, preusmerili fokus referendumske kampanje in s temami, ki so blizu njihovim volilcem, lažje mobilizirali svojo volilno bazo.

Predlagajo tudi posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka

Kot izhaja iz predloga za razpis posvetovalnega referenduma o vprašanju, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, predlagatelji ocenjujejo, da je mogoče z ustrezno oblikovanim sistemom okrepiti zaupanje državljanov v socialno državo. Navedli so, da so ljudje praviloma pripravljeni solidarno prispevati za pomoč drugim, če vedo, da je sistem pravičen, preprečuje zlorabe in od delovno sposobnih prejemnikov zahteva razumen lastni prispevek.

Dodali so, da bi se lahko družbeno koristno delo izvajalo v korist lokalnih skupnosti, javnih zavodov, humanitarnih in drugih organizacij ter na drugih področjih v javnem interesu. Namen predlagane ureditve ne bi bil kaznovanje posameznikov v socialni stiski, temveč njihovo aktivno vključevanje v družbo, ohranjanje delovnih navad, socialnih stikov in spodbujanje čimprejšnjega vnovičnega vključevanja na trg dela, so zapisali.

V predlogu za posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega plačevanja RTV-prispevka so navedli, da so se medijski prostor, tehnološke možnosti in navade uporabnikov v zadnjih desetletjih tako bistveno spremenili, da je treba ponovno presoditi primernost sistema obveznega plačevanja posebnega prispevka za financiranje javne radiotelevizije.

"Državljani danes do informacij, novic, kulturnih, izobraževalnih, športnih in drugih avdiovizualnih vsebin dostopajo prek številnih domačih in tujih televizijskih ter radijskih programov, spletnih medijev, družbenih omrežij, pretočnih platform in drugih digitalnih storitev. Posameznik ima bistveno več možnosti izbire, katere medijske vsebine želi spremljati in katere medijske storitve želi neposredno financirati," so poudarili predlagatelji referenduma.

V predlogu za referendum o volilni pravici na lokalnih volitvah so predlagatelji pojasnili, da tujcem, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, pravni red zagotavlja širok obseg osebnih, ekonomskih, socialnih in drugih pravic. Prepričani so, da le stalno prebivanje ne bi smelo avtomatično pomeniti tudi pridobitve pravice do političnega odločanja o sestavi organov lokalne oblasti.

Zato menijo, da je legitimno razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in političnimi pravicami, ki so po svoji vsebini tesneje povezane z državljanstvom in članstvom v politični skupnosti.