Ustavni sodniki prihodnji teden o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu?

Poslovnik ustavnega sodišča (US) določa, da se seje US praviloma določijo za čas pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem, za čas jesenskega zasedanja pa med 10. septembrom in 20. decembrom. Med 15. julijem in 10. septembrom torej praviloma sej ustavnega sodišča ni.

Tako je bil v razporedu dela US, ki je bil konec lanskega leta objavljen v uradnem listu, kot datum zadnje seje v letošnjem pomladanskem delu zapisan 2. julij. A so danes na spletni strani US napovedali še sejo v petek prihodnji teden.

Na vprašanje, kaj bodo imeli na dnevnem redu te seje, nam na ustavnem sodišču niso odgovorili. Navedli so le, da bo predlog dnevnega reda, skladno z ustaljeno prakso, objavljen na njihovi spletni strani predvidoma dva dneva pred sejo, torej v sredo prihodnji teden.

Glede na dosedanje napovedi in glede na določilo zakona o referendumu in o ljudski iniciativi pa je mogoče pričakovati, da bo ustavno sodišče čez teden dni obravnavalo zahtevo reprezentativnih sindikalnih central za presojo ustavnosti sklepa državnega zbora o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč določa, da ustavno sodišče o zahtevi za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma odloči v tridesetih dneh. Na ustavnem sodišču sicer navajajo, da je rok instrukcijske narave.

Sindikalisti zbrali kar 47 tisoč podpisov

Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki so ga vložili poslanci NSi, Demokratov in Resnice, so desne stranke v državnem zboru potrdile 11. maja, torej še pred oblikovanjem nove vlade. Poudarjale so, da zakon razbremenjuje delo, podjetništvo in gospodarstvo, povečuje konkurenčnost Slovenije ter ustvarja boljše pogoje za investicije, nova delovna mesta in zadržanje visoko usposobljenih kadrov v državi.

Na drugi strani sindikati opozarjajo, da gre za zakon za razkroj Slovenije, sprejet brez socialnega dialoga, četudi posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji. Glede na ocenjene finančne posledice se bojijo posegov v plače v javnem sektorju in v pokojnine ter ostalih rezov.

Zato so se sindikalisti ob podpori civilne družbe odločili za zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu. Pod pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero bi zadoščalo 2.500 podpisov, se je podpisalo več kot 47.000 volilk in volilcev. A je državni zbor sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Interventni zakon namreč vsebuje tudi člene o davkih in drugih obveznih dajatvah, po 90. členu ustave pa referenduma "o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah" ni dopustno razpisati.

"US imamo zato, da zna streti takšne trde orehe"

"Po našem prepričanju zakon vključuje številne vsebine, o katerih bi državljanke in državljani morali imeti pravico odločati neposredno, torej na referendumu, omnibus tehnika pa je bila zlorabljena za to, da se jim ta pravica odvzame," ocenjujejo sindikati. Izpostavljajo, da vsaka posamezna omemba davka nikakor ne sme ogroziti pravice do referenduma.

Poudarjajo tudi, da finančne stabilnosti države ne ogroža razpis referenduma, pač pa sam interventni zakon, ki ni razvojen in ki razkraja socialno državo. Zato so sindikati 12. junija na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu.

Kako bo odločilo ustavno sodišče, seveda ni jasno. Kot so v preteklih dneh že ugibali nekateri mediji, bi utegnilo referendum dovoliti, nekateri naši sogovorniki iz sindikalnih vrst pa upajo, da bo ustavno sodišče dovolilo vsaj odločanje o tistih členih, ki niso davčne narave oziroma ne pritrjujejo trditvam zagovornikov zakona o zagotavljanju finančne stabilnosti države. Kot so nam povedali na ustavnem sodišču, je sodnik poročevalec v zadevi Rok Svetlič.

"Pravzaprav imamo ustavno sodišče zato, da zna streti takšne trde orehe in iz prepira nasprotnikov in pristašev interventnega zakona izoblikovati pravila, uporabna za podobno zapletene prihodnje spore. Pravila, ki ne bodo podcenjevala pravice volilcev do zakonodajnega referenduma," je v prispevku, objavljenem v Dnevnikovem Objektivu, zapisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.