Smo tik pred prvim vročinskim valom. Vremenoslovci o tem, kaj lahko pričakujemo

Že včeraj so se temperature marsikje po državi povzpele do 30 stopinj Celzija, ta konec tedna pa se bodo povzpele tudi krepko nad 30 stopinj Celzija, čaka nas namreč prvi letošnji vročinski val.

"Vročinski val ne nastopi čez noč, pa vendar se bodo temperature v naslednjih dneh kar stopnjevale. Ne le pri nas, ampak tudi drugod po Evropi," je povedal meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič in pojasnil, da bodo predvsem na Iberskem polotoku (v Franciji, Švici in severni Italiji) temperature od letnega povprečja odstopale tudi od šest do deset stopinj Celzija.

Pri nas bo vročina najbolj prizadela zahodni del Slovenije, predvsem območje Primorske, v nadaljevanju prihodnjega tedna pa se bo stopnjevala tudi drugod. "Vročina s popoldanskimi temperaturami med 30 in 35 stopinjami Celzija bo v osrednji Sloveniji vztrajala vse do začetka julija, to pomeni kar dva tedna," je povedal.

Na Primorskem, torej na Goriškem, v Vipavski dolini in v Slovenski Istri, bodo temperature po pričakovanjih od nedelje naprej dosegale in celo presegale 35 stopinj Celzija, je napovedal Gregorčič.

Čeprav bodo temperature nekoliko nihale, večje ohladitve ni pričakovati. Od nedelje naprej bodo tudi jutranje temperature precej visoke, tako da se bo toplotna obremenitev stopnjevala tudi zaradi vročih noči, je pojasnil. "Junija so noči naj krajše, sonce je najmočnejše. Ko to sovpada z dotokom vročega zraka, je obremenitev kar hitro povišana," je dodal.

"Pripraviti se moramo torej na to daljše obdobje vročine," je sklenil.

Kaj je vročinski val?

Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je razložila, da o vročinskem valu govorimo, kadar gre za neprekinjeno dlje časa trajajoče obdobje vročine, ki je lahko nevarno za žive organizme. Razložila je, da med meteorološkimi službami enotne definicije za vročinski val sicer ni, a da je agencija za okolje vročinski val v Sloveniji definirala kot obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo zraka nad določeno mejno vrednostjo za podnebno področje.

Slovenijo so razdelili na tri podnebna področja. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 stopinj Celzija, za celinsko podnebje 24 stopinj Celzija in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 stopinj Celzija. "V definiciji ni bila izbrala samo najvišja temperatura zraka, ampak z namenom povprečna temperatura. Vključeni sta torej tudi jutranja in večerna temperatura, ki bistveno prispevata k vročinskem stresu. "Če se tudi ponoči ne moremo ohladiti," je navedla.

"V zadnjih desetletjih se dolžina in količina vročinskih valov povečujeta, prav tako se vročinski val v letu zgodi prej, kot se je to dogajalo včasih," je povedala in razložila, da so bili vročinski valovi pred letom 1990 redki in kratkotrajni.

Po vročini najbolj izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024

Po vročini so pri nas najbolj izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024. Leta 2013 smo imeli v začetku poletja najmočnejši vročinski val doslej, saj smo na številnih merilnih mestih dosegli nove rekorde. "Takrat je bil dosežen tudi slovenski temperaturni rekord, in sicer 8. avgusta, ko smo na letališču Cerklje ob Krki izmerili 40,8 stopinje Celzija in ta rekord še vedno drži," je povedala.

Poletje leta 2022 je izstopalo, ker smo imeli izjemno dolg vročinski val na Primorskem. Na merilni postaji Koper je temperatura nad mejno vrednostjo vztrajala cel mesec. "Vročinski val je bil poseben, ker je bil zelo regionalnega značaja. Takrat so divjali obsežni gozdni požari na Krasu," je povedala in pripomnila, da so bile razmere na zahodu nevzdržne, medtem ko v notranjosti, predvsem proti severovzhodu bistvene vročine trakrt ni bilo.

Poskrbeti moramo za ranljive skupine

Simona Perčič, zdravnica specialistka na NIJZ, pa je podala navodila za ravnanje v času vročinskih valov. Poudarila je, da vročina vpliva na zdravje vseh prebivalcev, a da so določene skupine še posebej ranljive, saj zaradi bremena, ki ga telesu povzroči vročina, hitreje zbolevajo oziroma umirajo.

"Svetovni trend je, da se populacija stara in prav starejši prebivalci so skupina, ki ima zaradi vročinskih valov največ težav. Ko se staramo, fiziološke funkcije telesa in mehanizmi prilagoditve na vročino upadejo," je povedala.

Med ranljive skupine spadajo tudi otroci, ki ne znajo sami poskrbeti zase. "Imajo tudi manjše razmerje med površino in volumnom telesa in se prek znojenja počasneje hladijo. Poleg tega so bolj fizično aktivni in potrebujejo večji nadzor staršev," je poudarila.