Smo tik pred prvim vročinskim valom. Vremenoslovci o tem, kaj lahko pričakujemo

Že včeraj so se temperature marsikje po državi povzpele do 30 stopinj Celzija, ta konec tedna pa se bodo povzpele tudi krepko nad 30 stopinj Celzija, čaka nas namreč prvi letošnji vročinski val.

"Vročinski val ne nastopi čez noč, pa vendar se bodo temperature v naslednjih dneh kar stopnjevale. Ne le pri nas, ampak tudi drugod po Evropi," je povedal meteorolog Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič in pojasnil, da bodo predvsem na Iberskem polotoku (v Franciji, Švici in severni Italiji) temperature od letnega povprečja odstopale tudi od šest do deset stopinj Celzija.

Pri nas bo vročina najbolj prizadela zahodni del Slovenije, predvsem območje Primorske, v nadaljevanju prihodnjega tedna pa se bo stopnjevala tudi drugod. "Vročina s popoldanskimi temperaturami med 30 in 35 stopinjami Celzija bo v osrednji Sloveniji vztrajala vse do začetka julija, to pomeni kar dva tedna," je povedal.

Na Primorskem, torej na Goriškem, v Vipavski dolini in v Slovenski Istri, bodo temperature po pričakovanjih od nedelje naprej dosegale in celo presegale 35 stopinj Celzija, je napovedal Gregorčič.

Čeprav bodo temperature nekoliko nihale, večje ohladitve ni pričakovati. Od nedelje naprej bodo tudi jutranje temperature precej visoke, tako da se bo toplotna obremenitev stopnjevala tudi zaradi vročih noči, je pojasnil. "Junija so noči naj krajše, sonce je najmočnejše. Ko to sovpada z dotokom vročega zraka, je obremenitev kar hitro povišana," je dodal.

"Pripraviti se moramo torej na to daljše obdobje vročine," je sklenil.

Kaj je vročinski val?

Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je razložila, da o vročinskem valu govorimo, kadar gre za neprekinjeno dlje časa trajajoče obdobje vročine, ki je lahko nevarno za žive organizme. Razložila je, da med meteorološkimi službami enotne definicije za vročinski val sicer ni, a da je agencija za okolje vročinski val v Sloveniji definirala kot obdobje najmanj treh zaporednih dni s povprečno temperaturo zraka nad določeno mejno vrednostjo za podnebno področje.

Slovenijo so razdelili na tri podnebna področja. Za zmerno podnebje hribovitega sveta znaša meja 22 stopinj Celzija, za celinsko podnebje 24 stopinj Celzija in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 stopinj Celzija. "V definiciji ni bila izbrala samo najvišja temperatura zraka, ampak z namenom povprečna temperatura. Vključeni sta torej tudi jutranja in večerna temperatura, ki bistveno prispevata k vročinskem stresu. "Če se tudi ponoči ne moremo ohladiti," je navedla.

"V zadnjih desetletjih se dolžina in količina vročinskih valov povečujeta, prav tako se vročinski val v letu zgodi prej, kot se je to dogajalo včasih," je povedala in razložila, da so bili vročinski valovi pred letom 1990 redki in kratkotrajni.

Po vročini najbolj izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024

Po vročini so pri nas najbolj izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024. Leta 2013 smo imeli v začetku poletja najmočnejši vročinski val doslej, saj smo na številnih merilnih mestih dosegli nove rekorde. "Takrat je bil dosežen tudi slovenski temperaturni rekord, in sicer 8. avgusta, ko smo na letališču Cerklje ob Krki izmerili 40,8 stopinje Celzija in ta rekord še vedno drži," je povedala.

Poletje leta 2022 je izstopalo, ker smo imeli izjemno dolg vročinski val na Primorskem. Na merilni postaji Koper je temperatura nad mejno vrednostjo vztrajala cel mesec. "Vročinski val je bil poseben, ker je bil zelo regionalnega značaja. Takrat so divjali obsežni gozdni požari na Krasu," je povedala in pripomnila, da so bile razmere na zahodu nevzdržne, medtem ko v notranjosti, predvsem proti severovzhodu, bistvene vročine takrat ni bilo.

Lanski junij je bil medtem kar trikrat rekorden - rekordno topel, suh in osončen. "Dosegli smo tudi nov slovenski junijski rekord, izmerili smo 38,4 stopinje Celzija v Dobličah pri Črnomlju. Takrat smo imeli v Sloveniji veliko sušo, suha tla pa so še pospešila ogrevanje," je dejala.

Napovedala je še, da bodo temperature še naprej naraščale. "Po srednjem scenariju lahko pričakujemo, da bo do konca stoletja do 3 stopinje Celzija topleje kot v obdobju 1981 - 2010. Pričakujemo lahko več vročih dni in več tropskih noči," je napovedala.

Poskrbeti moramo za ranljive skupine

Simona Perčič, zdravnica specialistka na NIJZ, pa je podala navodila za ravnanje v času vročinskih valov. Poudarila je, da vročina vpliva na zdravje vseh prebivalcev, a da so določene skupine še posebej ranljive, saj zaradi bremena, ki ga telesu povzroči vročina, hitreje zbolevajo oziroma umirajo.

"Svetovni trend je, da se populacija stara in prav starejši prebivalci so skupina, ki ima zaradi vročinskih valov največ težav. Ko se staramo, fiziološke funkcije telesa in mehanizmi prilagoditve na vročino upadejo," je povedala.

Med ranljive skupine spadajo tudi otroci, ki ne znajo sami poskrbeti zase. "Imajo tudi manjše razmerje med površino in volumnom telesa in se prek znojenja počasneje hladijo. Poleg tega so bolj fizično aktivni in potrebujejo večji nadzor staršev," je poudarila. Kot ranljive skupine pa je izpostavila še osebe s posebnimi potrebami, kronične bolnike, socialno ogrožene osebe, delavce na prostem in prebivalce mest.

Slabo počutje, dehidracija, izčrpanost in vročinska kap

Najpogostejše težave, ki jih povzroča vročina, so nelagodje, slabo počutje, dehidracija in kožni izpuščaji, v hujših primerih pa lahko pride do vročinske izčrpanosti ali celo vročinske kapi.

Vročinska izčrpanost se kaže z močnim potenjem, hitrim in šibkim pulzom, omotico, slabostjo in bruhanjem. Takšno osebo je treba čim prej premakniti v hladen prostor, ji omogočiti pitje tekočine po majhnih požirkih ter jo aktivno hladiti z obkladki in ventilatorjem. Priporočljiv je tudi čimprejšnji stik z zdravnikom.

Vročinska kap je smrtno nevarno stanje. Kaže se z vročo, lahko tudi suho kožo, hitrim utripom, krči in motnjami zavesti. V tem primeru je treba takoj poklicati 112, osebo umakniti v hladen prostor in jo začeti ohlajati. Če je oseba nezavestna, ji tekočine ne dajemo, saj obstaja nevarnost zadušitve zaradi odsotnega refleksa požiranja, je povedala Perčič.

Preventivni ukrepi

"Pomembno je zmanjševati izpostavljenost vročini. Priporoča se umik v senco ali hladnejše prostore, kot so knjižnice, muzeji ali telovadnice. V večjih mestih, kot je Ljubljana, lahko pomagajo tudi zelene površine. Telesna dejavnost naj bo omejena na zgodnje jutranje ali pozno popoldanske ure," je naštela strokovnjakinja.

Prav tako je, kot pravi, treba zmanjšati nastajanje telesne toplote – nosimo lahka, zračna oblačila iz bombaža ali lana ter se izogibamo naporu v najhujši vročini. Ključen ukrep je zadosten vnos tekočine: odrasla oseba naj bi popila približno 2 litra na dan, pri čemer se potrebe posameznikov razlikujejo. Pri starejših in bolnih je priporočljivo, da jim tekočino ponudimo redno in v manjših količinah, saj je to eden najučinkovitejših načinov preprečevanja dehidracije.

Pomembno je tudi, da pomagamo ogroženim skupinam, zlasti starejšim in osamljenim osebam. Redno preverjamo njihovo počutje in po potrebi poiščemo zdravniško pomoč, zlasti ob otekanju nog ali rok ali poslabšanju kroničnih težav.

Ker pojavnost kožnega raka narašča, se je treba izogibati neposrednemu soncu med 10. in 17. uro. Priporočena je uporaba zaščitnih oblačil, pokrival, sončnih očal ter kreme z zaščitnim faktorjem vsaj 30. Posebno pozornost je treba nameniti otrokom.

Na zdravje vpliva tudi prehrana – priporočajo se lahki obroki z veliko sadja in zelenjave, medtem ko se je bolje izogibati mastni hrani, ki dodatno obremenjuje telo in povečuje občutek vročine, še je povedala Perčič.