Tragična smrt sedemmesečnega dojenčka, ki je z družino živel na Goričkem, je razgalila pomanjkljivosti našega sistema, ki so mu prepuščene novopečene mamice in novorojenčki. Kljub temu da ženska ni rodila doma, temveč v reševalnem vozilu na poti v porodnišnico, kjer sta bila oba tudi obravnavana, zdravstveni dom o rojstvu ni bil obveščen, patronažna služba pa družine posledično ni obiskala niti enkrat. Odločitev, ali bodo zdravstveni dom oziroma patronažno službo obvestile, je namreč prepuščena vsaki porodnišnici posebej.
Policijska preiskava, zakaj je sredi februarja sedemmesečni dojenček, ki je z družino živel na Goričkem, umrl, še vedno poteka, murskosoboški policisti pa v predkazenskem postopku zbirajo obvestila in dokaze zaradi suma storitve kaznivega dejanja iz poglavja kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
Spomnimo: ker je otrok nenadoma postal neodziven in ni dihal, so svojci 17. februarja poklicali reševalno službo, ki ga je nemudoma odpeljala v urgentni center Splošne bolnišnice Murska Sobota. Otroka, ki je bil na videz izčrpan in oslabel, so oživljali tako med vožnjo kot v urgentnem centru, a žal neuspešno.
Bi tragedijo lahko preprečili, če bi imeli bolje urejen sistem patronažnih služb?
Čeprav ženska ni rodila doma, temveč v reševalnem vozilu na poti v porodnišnico, kjer sta bila oba z dojenčkom tudi obravnavana, zdravstveni dom o rojstvu ni bil obveščen, zato patronažna služba družine ni obiskala niti enkrat. Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje, ki družino obravnava od septembra lani, je za N1 pojasnila, da zdravstvenega doma o novorojenčku niso obveščali, “ker je bil rojen na poti v bolnišnico in je v bolnišnici tudi bil”.
Težava je, da Splošna bolnišnica Murska Sobota novorojenčke prijavlja zgolj na matični urad, kar ji narekuje tudi zakon, ostalih prijav pa rutinsko ne izvajajo, so pojasnili za N1. Odločitev, ali bodo zdravstveni dom oziroma patronažno službo obvestile, je namreč prepuščena vsaki porodnišnici posebej.
V večini primerov porodnišnice breme preložijo na mame
V zgolj dveh slovenskih porodnišnicah patronažno službo o rojstvu otroka obvestijo po telefonu, eden večjih zdravstvenih domov pa ima v patronažni službi zaposleno osebo, ki vsak dan obišče porodnišnico in se pozanima o porodih in rojstvih. Številne porodnišnice medtem obrazec o prijavi poroda pošljejo kar po navadni pošti, zato ga patronažne službe prejmejo tudi z večdnevno zamudo, pojasnjujejo na NIJZ.
“V večini primerov pa odgovornost za obveščanje patronažnih služb prenesejo na matere, kar ni ustrezno,” opozarjajo.
V praksi namreč to pomeni, da vse matere, ki morajo o rojstvu zdravstveni dom oziroma patronažno službo obvestiti same, tega ne storijo, je NIJZ ugotavljal že pred leti. “Posebno nekatere najbolj ranljive skupine otročnic in novorojenčkov lahko tako izpadejo iz programa, ker zaradi različnih razlogov ne morejo, ne znajo, ne želijo ali celo ne smejo obvestiti patronažne službe,” opozarja.
Urška Pospiš, vodja patronažnega varstva v ljubljanskem zdravstvenem domu, pripoveduje, da obravnavajo kar nekaj mamic, ki v patronažno službo pokličejo z večdnevnim zamikom po odpustu iz porodnišnice oziroma nas kontaktirajo takrat, ko pri novorojenčku ali pri mamicah nastopijo težave, denimo s popkom, z zlatenico, ko imajo težave z dojenjem … Večinoma gre za mamice iz drugih držav, ki ne vedo, da lahko pokličejo v patronažno službo.”
Zato bi morali po besedah predsednice zbornice zdravstvene in babiške nege Monike Ažman sistem obveščanja — da bo enoten za vse porodnišnice — nujno sistemsko urediti s spremembo zakonodaje. “Patronažno zdravstveno varstvo je namreč v prvi vrsti zagovornik novorojenčka, ki je najšibkejši člen,” pravi.
Patronažna sestra bi morala po besedah NIJZ družino obiskati v prvih 24 urah po prihodu iz porodnišnice, “kar pa vedno ni mogoče, saj obveščanje porodnišnic o porodih in rojstvih ne poteka na tak način, ki bi zagotovil varno nadaljevanje obravnave. Na to opozarjamo že dlje časa.”
Patronažna sestra je namreč prva oseba, ki po rojstvu otroka vstopi v družino. Novopečenim staršem lahko zaradi svoje strokovne podkovanosti svetuje, pri dojenčku pa prepozna marsikatero težavo ali nepravilnost.
Dojenčka pregleda, tehta, spremlja njegov razvoj in zdravje, pomaga in svetuje pri dojenju, previjanju, oblačenju, kopanju, negi popkovne rane … Starše prav tako spomni, da morajo otroka prijaviti na prvi preventivni pregled pri pediatru.
Vse to stori v šestih osnovnih obravnavah (če je treba, še v treh dodatnih), na domu družine pa se zadnjič praviloma oglasi med desetim in enajstim mesecem starosti otroka. Če bi v Zdravstvenem domu Murska Sobota torej vedeli za rojstvo dojenčka, ki je februarja umrl, bi patronažna sestra lahko prepoznala, da z otrokom nekaj ni v redu.
Urška Pospiš poudarja, da lahko odsotnost patronažne sestre predstavlja veliko tveganje. “Zaradi neučinkovitega dojenja na primer dojenček ne pridobiva na teži, kar lahko skrajnem primeru vodi v negativni izid. Prej, ko patronažna sestra začne z obravnavo novorojenčka in mamice, manj imamo težav pri obravnavi in prej dosežemo cilj, ki si ga vsi želimo. To so zdravi in zadovoljni novorojenčki in mamice.”
Na NIJZ si želijo, da bi ministrstvo za zdravje postavilo sistem, ki bi omogočal sistematično obveščanje o rojstvih, ne glede na to, kje ženska rodi in kje živi. “Na ta način bomo lahko zagotovili, da bodo vse nosečnice, otročnice in novorojenčki deležni predvidenega zdravstvenega varstva na domu, in zmanjšali tveganje, da bi najranljivejše družine izpadle iz programa že na začetku.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje