Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami in deklicami. V Ljubljani bo danes Nacionalna konferenca o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji, ki jo skupaj organizirajo ministrstva za pravosodje, notranje zadeve in delo ter nevladne organizacije.
“Mnogi otroci in mladi živijo v okoljih, kjer je dojemanje nasilja še vedno zavito v mizogine šale in v vsakodnevni komunikaciji še vedno najdejo mesto grobe besede. Okolje mnogih mladih je tudi svetovni splet, kjer so podobe nemalokrat popačene in škodljive za razvoj, splet pa je lahko tudi polje različnih zlorab. Spoštovanje dostojanstva človeka je osnova vseh človekovih pravic in to je lahko tudi nulta točka ozaveščanja o nasilju nad ženskam in deklicami,” je ob današnjem dnevu boja proti nasilju nad ženskami poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Prepričan je, da je nasilje nad ženskami in deklicami mogoče zajeziti samo s trajnim procesom opolnomočenja žensk in deklet ter z izobraževanjem fantov in moških o odnosu do deklet in žensk. Opozarja, da “zgledi, ki jih dajemo mlajši generaciji, oblikujejo njihov način razmišljanja o spolu, spoštovanju in človekovih pravicah”. Pogovore o vlogah v družbi je po njegovih besedah nujno začeti že zgodaj in pri tem opozarjati na stereotipe. Spodbujati je treba kulturo sprejemanja in sporočati mladim, da je v redu biti drugačen.
Varuh poudarja, da se je z mladimi treba odkrito pogovarjati o soglasju v odnosih in odgovornosti in jih poslušati, kaj imajo povedati o svojem doživljanju sveta. “Dejstvo je, da v določenem obdobju vpliv na prepričanja prevzamejo vrstniki ali idoli, zato je nujno, da so vsi opremljeni z informacijami, ki krepijo integriteto deklet in fantov ter sporočajo, da nasilje ‘ni kul’,” izpostavlja Svetina.
Kot ključno za preprečevanje in naslavljanje nasilja vidi tudi podporo žrtvam v postopkih in stalno usposabljanje zaposlenih v pristojnih organih, ki se srečujejo z nasiljem. Nepogrešljiva pri preprečevanju nasilja ali sanaciji njegovih posledic je vloga različnih ustanov, nevladnih organizacij, posameznic in posameznikov, ki žrtve v njihovih stiskah ne puščajo samih. Zato varuh od odgovornih v državi pričakuje zagotovitev ustreznih pogojev za delo teh ustanov in organizacij, da lahko pomagajo pomoči potrebnim.
Rešitve morajo biti sistemske
V društvu SOS telefon so opozorili, da je za žrtve nasilja ključnega pomena odziven, koordiniran in strokovno podprt sistem pomoči. “Po podatkih Združenih narodov namreč manj kot 40 odstotkov žensk, ki so bile žrtve nasilja, poišče kakršnokoli pomoč,” so zapisali v izjavi. Pogosti razlogi, poleg ogroženosti žrtve s strani povzročitelja in različnih drugih okoliščin, ki jo ovirajo pri iskanju poti iz nasilja, so namreč tudi veliko nezaupanje v sistem pomoči, slabe izkušnje z iskanjem pomoči in neinformiranost o obstoječih oblikah pomoči ter postopkih, ki sledijo prijavi nasilja, so našteli.
Tudi po mnenju Katje Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo problema nasilja nad ženskami v Sloveniji ne bomo rešili brez sistemskih ukrepov in odpravljanja neenakosti med moškimi in ženskami.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa so se zavzeli za ustavitev nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu. V raziskavi ugotavljajo, da je več kot tretjina zaposlenih na delovnem mestu trpinčena, zato pozivajo k ratifikaciji konvencije o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.
Da se nasilje v družini še vedno dogaja, so pred današnjim dnevom boja proti nasilju nad ženskami obžalovale tudi članice Kluba parlamentark. Najštevilčnejše je prav nasilje nad ženskami, za katerega podatki kažejo, da se poveča v času zdravstvenih, ekonomskih in vojaških kriz, so v poslanici zapisale poslanke DZ.
Nasilje nad ženskami bo tema Nacionalne konference o preprečevanju in odzivanju na nasilje nad ženskami v Sloveniji, ki jo skupaj organizirajo ministrstva za pravosodje, notranje zadeve in delo ter nevladne organizacije Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Na treh okroglih mizah bodo sodelujoči iskali odgovore na ključna vprašanja, med drugim, zakaj žrtve ne prijavljajo nasilja, kako žrtvam zagotoviti ustrezno podporo med postopkom prijave ter kakšne so vloge in odgovornosti posameznikov in različnih deležnikov, med njimi sodnikov, tožilcev, policistov, socialnih delavk ter nevladnih organizacij znotraj sistema.
ZN so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan leta 1960 je dal dominikanski diktator Rafael Trujillo na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.
V socialni zbornici prizadevanja za izboljšanje povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni
“Nasilje nad ženskami je tema, o kateri neradi govorimo in se kot družba z njo neradi ukvarjamo. Temo prav tako zaznamujejo tudi številni stereotipi in predsodki, ki v naši družbi vztrajajo že desetletja. Vzrokov, da si ženske, ki so žrtve nasilja, težko poiščejo pomoč, je več: strah, sram, krivda, upanje, da se bo povzročitelj spremenil, ohranitev družine, izolacija in izključenost iz socialnih stikov, ekonomska odvisnost od povzročitelja, nedostopnost informacij in podobno,” so ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju izpostavili v sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije v Sloveniji, ki deluje pod okriljem Socialne zbornice Slovenije.
Dolgotrajno zadrževanje v nasilnem odnosu z nasilnežem po njihovih navedbah ogroža tako zdravje in kakovost življenja otrok kot tudi žensk samih. Nastale družbene razmere pa omejuje tudi učinkovitost povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar bi bil po mnenju zbornice lahko bistven prispevek za razvijanje dobrih praks na tem področju.
Poudarili so, da se težave na sistemski ravni običajno pokažejo že pri zaščiti žrtev nasilja v primeru, ko nasilneži ostajajo v domačem okolju, umika se žrtve, organi pregona ne ščitijo žrtev zalezovanja, prijava groženj je možna le na zasebno tožbo. “Nastale družbene razmere omejujejo učinkovito povezovanje organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni, kar zavira razvijanje dobrih praks ter izboljšanje položaja žrtev nasilja v družbi,” so navedli v izjavi za javnost.
Izboljšave so po njihovih navedbah tako potrebne pri izvajanju učinkovitejših ukrepov sodišč, policije in centrov za socialno delo ob prijavi psihičnega nasilja ali zalezovanja.
Kot so napovedali, si bo sekcija tudi v prihodnje prizadevala za izboljšanje povezovanja organizacij za obravnavo nasilja na sistemski ravni in s tem posredno tudi položaja žrtev nasilja, in sicer s strokovnim delom v programih ter z različnimi oblikami osveščanja strokovne javnosti, kot so izobraževanja, konference in podobno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!