V Mariboru slavnostno odprli "prvo pomladno lastovko slovenske decentralizacije"

Sedež ministrstva so formalno prenesli iz Ljubljane v Maribor že julija, mesec dni po imenovanju nove vlade. "Današnja slovesnost simbolizira uresničitev zaveze iz koalicijske pogodbe o decentralizaciji Slovenije in postopnem umeščanju javnih inštitucij zunaj prestolnice," je v nagovoru zbranih na slovesnosti ob odprtju prostorov v poslovnem objektu City na Ulici Vita Kraigherja 5 spomnila resorna ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs.

"Naše ministrstvo je prvo preselilo sedež v Maribor. Gre za jasno razvojno sporočilo, da je treba državo decentralizirati. Če želimo policentrični razvoj Slovenije, morajo tudi državne institucije slediti tej logiki," je dejala.

Novi prostori, kjer trenutno dela 71 ljudi, so v stavbi, kjer ima že vrsto let izpostavo gospodarsko ministrstvo, v prejšnjem mandatu tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo. V Mariboru je imelo v preteklosti sedež že ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ko ga je med letoma 1997 in 2000 vodil minister Janko Razgoršek.

Maribor je po besedah ministrice Kirbiš Rojs "naravno središče širšega prostora, mesto znanja, univerze, gospodarstva in razvojnega potenciala, zato je prav, da prevzema tudi pomembnejše državne funkcije". "Sedanja vlada se pomena regionalizacije, dostopnosti storitev državne uprave in javnih institucij zaveda, zato ima naše ministrstvo poleg Maribora enote tudi v Štanjelu in Ljubljani. Tako na Štajerskem kot Primorskem bomo enote v prihodnje krepili," je napovedala.

Po besedah premiera Janše bo še več selitev sedežev in delov ministrstev po državi. "Kar delamo danes, je prvi korak, sledili bodo drugi," je dejal. "V roku enega leta bo precej drugače," je dodal. Meni, da je takšna decentralizacija koristna tudi za Ljubljano, saj pritisk prometnih tokov na center države znižuje kakovost življenja v glavnem mestu in draži nepremičnine.

Med nadaljnjimi načrti vlade je Janša izpostavil prizadevanja, da se fiksen delež bruto domačega proizvoda, ki pripada občinam, zapiše v ustavo, kar bo omogočilo lažje načrtovanje in delo. "In seveda upamo, da bo slej ko prej dovolj politične modrosti za to, da pridemo tudi do pokrajin," je povedal.

Nujnost vzpostavitve pokrajin je danes izpostavil tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. "Ustanovitev pokrajin pomeni, da se bo vsak del naše države razvijal za potrebe ljudi," je dejal.

Za vzpostavitev pokrajin se bo po besedah ministrice zavzemalo tudi ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, kjer imajo sicer trenutno veliko dela. "Prvi izziv je, da nekako srečno do konca pripeljemo programsko obdobje kohezijske politike 2021-2027. Do danes je bilo počrpanih pol milijarde evrov, do leta 2030 moramo dodati še dve milijardi in pol. To bo zahtevalo napor, planirano je v državnem proračunu in bo tudi vplivalo na investicijski cikel naše države," je pojasnila.

"V tem trenutku tudi že pripravljamo vse potrebno za obdobje po letu 2028, se pravi načrtujemo razvoj do leta 2034. O pogači, ki bo pripadala Sloveniji, se zdaj pogajajo predsedniki vlad, v naslednji fazi pa bo zadeva prešla na našo ekipo in bomo morali napisati dokumente in jih uskladiti z vsemi partnerji," je nadalje opisala njihovo delo.