Na direkciji za vode napovedujejo, da bodo kmetje, ki jim je lani poplavilo njive in travnike znotraj suhih zadrževalnikov, aprila dobili izplačane odškodnine. Vlada je kmetom obljubila tudi, da bo po poplavah zagotovila čiščenje zemljišč in jih tudi s tem prepričala, da so odpovedali za jutri napovedan protest. Država bi zemljišča tudi odkupila, napovedujejo pristojni.
Kot smo poročali, sta načrtovanje in gradnja suhih zadrževalnikov sprožila upor kmetov, ki bi se morali zaradi te protipoplavne zaščite odreči delu svoje zemlje oziroma bi bila ta ob močnejših padavinah poplavljena, pridelki pa neuporabni. Na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) ter direkciji za vode (DRSV) so napovedali, da bodo kmetom aprila izplačali odškodnino za zemljišča, ki so bila poplavljena lani, usklajujejo pa se še o drugih ukrepih, s katerimi bi kmetom prišli naproti.
Suhi zadrževalniki vode so eden najučinkovitejših protipoplavnih ukrepov, so poudarili državni strokovnjaki za vode. Pojasnili so, da pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti upoštevajo tudi sonaravne rešitve, kakršne so pogozdovanje, mrtvice (mrtvi rokavi reke) in manjša mokrišča, toda te imajo precejšnje omejitve.
Tako ogromne količine vode, kot so jo prinesle avgustovske poplave, samo s sonaravnimi ukrepi ne moremo zadržati, zato je gradnja suhih zadrževalnikov nujna, so prepričani pristojni. Taki ekstremni vremenski dogodki bodo namreč vse pogostejši. Zadrževalniki so planirani, da zadržijo od 100 tisoč do pol milijona kubičnih metrov vode, tega zgolj sonaravni ukrepi ne zmorejo.
Suhih zadrževalnikov je v Sloveniji okrog deset, še okrog 20 jih načrtujejo. “Za zagotavljanje celovite poplavne varnosti pa bi jih potrebovali več, a se postopki umeščanja v prostor zanje še niso začeli,” je povedala državna sekretarka na MNVP Lidija Kegljevič Zagorc. “S kmeti smo se pogovarjali o tem, kako sistemsko urediti zadeve, ki so bile več let odprte. Gre predvsem za upravljanje z zemljišči znotraj zadrževalnikov,” je poudarila.
Čeprav je zakonska podlaga za izplačilo odškodnin za poplavljena kmetijska zemljišča znotraj zadrževalnikov v zakonu o vodah že obstajala od leta 2002, bodo kmetje letos prvič dobili izplačila zaradi škode lanskih poplav. “Zahtevki so bili preučeni, cenitve izvedene. Trenutno so izdane odločbe. Ko bodo pravnomočne, bodo dobili izplačila. Računam, da v mesecu aprilu,” je napovedala direktorica direkcije za vode Neža Kodre.
Kot so pojasnili, je od letos dalje vzpostavljen protokol za izplačevanje tovrstnih odškodnin, tako da bodo odslej izplačane vsakokrat ob aktivaciji suhih zadrževalnikov. “V prejšnjem obdobju za ta namen žal ni bilo zagotovljenih sredstev,” so pojasnili na MNVP.
Medtem ko mora biti zemlja, na kateri stoji infrastruktura suhega zadrževalnika (npr. nasipi, zapornice), v lasti države, ki zadrževalnik zgradi, pa so zemljišča znotraj območja zadrževalnika lahko v lasti zasebnikov. Ta (kmetijska) zemljišča so ob močnih padavinah poplavljena.
Suhi zadrževalnik je konstrukcija iz betona in nasipa, s katero upravlja direkcija za vode. Ob poplavah se večjo količino vode usmeri na območje suhega zadrževalnika, ki vodo zadrži, da ne bi vdrla v naselja in na druga kmetijska zemljišča. Ko se razmere umirijo, vodo iz suhega zadrževalnika preusmerijo nazaj v strugo. Kot poudarjajo na ministrstvu in direkciji, se suhi zadrževalniki gradijo zgolj na območjih, ki so že tako ali tako poplavna. Zaradi zadrževalnika je voda na tem območju zgolj globlja in odteče nekaj ur pozneje, kot bi sicer.
Suhi zadrževalnik Ljubečna (Foto: N1)
Vsako leto poplava, vsako leto odškodnina?
Kakšne možnosti bo imel kmet, na čigar zemljišču stoji ali bo stal zadrževalnik? Poleg omenjene odškodnine, ki bo letos (za lanske poplave) izplačana prvič, so kmetom ponudili tudi, da bo državni koncesionar po poplavah očistil naplavine in drugo nesnago, ki jo bodo prinesle poplave ali pa bodo kmetje to storili sami, država pa jim bo povrnila stroške. To je bila tudi ena od obljub, s katero je vlada kmete prepričala, da so odpovedali za jutri napovedan protest.
MNVP je kmetom glede zadrževalnikov zagotovilo še, da bodo pred njihovo gradnjo izvedli celovito presojo vplivov na okolje, zdravje ljudi in živali, analizo negativnih vplivov na tla in pridelke, analizo stanja na posameznem kmetijskem gospodarstvu ter pripravo individualnih sanacijskih oziroma poslovnih načrtov za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in ovrednotenje vpliva statusa poplavnega območja na cenilno vrednost kmetijskih zemljišč, nepremičnin in premičnin kmetije v primeru menjave, prodaje ali hipoteke za najem kredita.
“S sistemskim urejanjem gremo tudi v smeri, da bi se ta zemljišča odkupovala in se nato kot kmetijska zemljišča potem dajala v najem kmetom,” je povedala Kegljevič Zagorc. Pogoje MNVP še usklajuje s kmetijskim ministrstvom, bo pa najemnina za parcelo, ki bo znotraj območja suhega zadrževalnika, nižja kot za nepoplavna polja, ki jih oddaja sklad kmetijskih zemljišč.
Verjetno bodo možnost državnega odkupa zemljišč ponudili na območjih, kjer načrtujejo gradnjo novih zadrževalnikov. Ali bo to možnost dobil tudi kmet, na čigar zemlji zadrževalnik že stoji, pa še ni jasno.
Eden takih, kmet z Ljubečne Darko Pangelj je nedavno za N1 povedal, da je zaradi zadrževalnika kmetovanje tako rekoč nemogoče. Samo lani je bil zadrževalnik poln vsaj štirikrat. “Trava je bila poležana, polna mulja, vejevja in smeti, ki jih je naplavila voda. Takšne krme, kakršna je po poplavah, enostavno ne moremo uporabiti. Ne preostane nam drugega, kot da nesnago, ki jo voda prinese s seboj, pospravljamo sami, travo pa na koncu zmulčimo,” je poudaril.
Kako smiselno je vsakokratno izplačevanje odškodnin za zemljišča, ki so tako pogosto pod vodo? “Za odgovor na to vprašanje je podatek o tem, da je bilo območje lani štirikrat poplavljeno, nekoliko nerelevanten,” je odgovorila državna sekretarka Kegljevič Zagorc.
“Morali bi pogledati obdobje desetih let, ne samo lani. Vemo, da je bilo lansko leto ekstremno, kar zadeva poplave, saj smo jih imeli maja, junija, avgusta, novembra. Lahko se seveda zgodi tudi to, da se v enem letu štirikrat aktivira suhi zadrževalnik, lahko pa se deset let ne. Tako da mislim, da je sistem plačil odškodnine za škodo, ki je nastala na teh poljščinah, dober. Da bi se odločali o tem, ali je smiselno plačevati škodo ali rajši odkupiti zemljišča, je pa treba preučiti bistveno daljše časovno obdobje, kaj se je dogajalo znotraj suhega zadrževalnika,” je povedala.
Poplave v občini Šmartno ob Paki. (PGD Šmartno ob Paki)
Kdaj bo jasno, kje bodo zadrževalnik stali?
V Savinjski dolini marsikje še vedno ne vedo, kje bodo stali suhi zadrževalniki in drugi protipoplavni ukrepi ter ali bodo med razlivnimi območji tudi naselja, med njimi Letuš, iz katerih se bodo prebivalci morali izseliti.
Po besedah Kodre je trenutno na spletu dostopno gradivo v sklopu priprave državnega prostorskega načrta, iz katerega so razvidne predvidene lokacije zadrževalnikov, mikrolokacije pa bodo znane, ko bodo zaključene vse potrebne študije, predvidoma še letos.
Kegljevič Zagorc je opozorila na pomembnost usklajevanj s posameznimi nosilci urejanja prostora, ki jih je v postopku priprave državnega prostorskega načrta običajno okoli 30, med njimi sta zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine. “Ko se vse to skupaj uskladi, takrat vemo za parcelo natančno, kakšen bo poseg,” je pojasnila.
Glede konkretne časovnice postavitve zadrževalnikov sta sogovornici poudarili, da naj bi bila v skladu z načrti konec prihodnjega leta sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu, ki daje podlago tako za gradnjo kot za odkupe zemljišč. Od sprejetja uredbe do začetka fizične izvedbe del po navadi preteče še leto dni. Takšni posegi zahtevajo tudi poročilo o vplivih na okolje. Priprave na gradnjo in samo gradnjo bi tako lahko začeli leta 2026.
Za celotno porečje Savinje bodo sicer vsi protipoplavni ukrepi zaobjeti tudi v načrtu tako imenovanih sistemsko povezanih ukrepov. Njegova priprava je trenutno v zaključni fazi, dokončno pa naj bi dokument pripravili do konca aprila. Po pojasnilih Kegljevič Zagorc bo služil kot podlaga direkciji za vode za pripravo novih prostorskih aktov in izvedbo vzdrževalnih del za letošnje leto in za prihodnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!