V petek bo Luna zašla "krvava"

Spektakli na nebu se ta mesec kar vrstijo. Po sončnem mrku in meteorskem dežju nas v petek čaka še lunin mrk. Kje in kdaj bodo najboljše razmere za opazovanje?
Potem ko smo nedavno lahko občudovali delni sončni mrk, ki je navdušil množice, takoj zatem pa še Perzeide, bomo v petek lahko priča novemu zanimivemu dogajanju na nebu.
V zgodnjih jutranjih urah 28. avgusta 2026 bomo lahko iz Slovenije opazovali delni Lunin mrk, ki pa bo skoraj popoln.
Po podatkih ameriške vesoljske agencije NASA bo ob vrhuncu Zemljina senca oziroma umbra prekrila približno 96 odstotkov vidnega luninega diska. Le razmeroma ozek del Lune bo torej ostal zunaj Zemljine polne sence.
Lunin mrk nastane, ko se Zemlja znajde med Soncem in Luno, Luna pa potuje skozi senco našega planeta. Tokrat bo v Zemljino senco zašla zelo globoko, vendar ne dovolj, da bi vanjo zdrsnila v celoti. Zato bo mrk ostal delni.
Zakaj sta sončni in lunin mrk časovno tako blizu?
Ni naključje, da avgustovski sončni in lunin mrk ločujeta le dobra dva tedna.
Mrki se pojavljajo v tako imenovanih sezonah mrkov, ko je Lunina orbita ugodno poravnana s Soncem in Zemljo.
Sončnemu mrku ob mlaju zato pogosto približno dva tedna pozneje sledi lunin mrk ob ščipu – ali obratno.
Prva faza se bo v Sloveniji začela že ob približno 3.23 zjutraj, ko bo Luna vstopila v Zemljino polsenco (penumbro). Ta del mrka je precej neopazen in ga bo sprva težko zaznati s prostim očesom.
Veliko zanimiveje bo postalo kakšno uro kasneje, okoli 4.33, ko bo Luna začela vstopati v osrednjo Zemljino senco – umbro. Takrat se bo delni lunin mrk pravzaprav začel. Luna bo počasi postajala vedno bolj rdečkasta ali rjavkasta.
Vrhunec mrka bo ob približno 6.12, ko bo skoraj vsa Luna v Zemljini senci.
Kako bo videti Luna?
Luna ob višku mrka ne bo črna.
Večina z umbro zakritega površja bo verjetno temno rdečkasta, bakrena ali rjavkasta, podobno kot med popolnim luninim mrkom.
Razlog za rdečkasto barvo je Zemljino ozračje. Čeprav Zemlja neposredno sončno svetlobo zastre, del svetlobe potuje skozi atmosfero ob robu Zemlje.
Ozračje učinkoviteje razprši modro svetlobo, rdečkasta pa se lomi v Zemljino senco in doseže Luno.
V bistvu Luno takrat osvetljuje svetloba vseh sončnih vzhodov in zahodov okoli Zemljinega roba.
Del Lune, ki ga umbra ne bo prekrila, pa ne bo svetel kot običajno, saj bo ležal v Zemljini polsenci (penumbri).
Zato bo videti kot razmeroma svetel, sivkast do rumenkast ozek srp, ki bo v močnem kontrastu s temnejšim rdečkastorjavim preostankom Lune.
Verjetno pa bo opazen še en učinek.
Luna bo ob vrhuncu mrka zelo nizko nad zahodnim obzorjem, hkrati pa se bo že začelo jutranje svitanje.
Zemljino ozračje bo zato njeno svetlobo dodatno oslabilo in lahko še okrepilo oranžne oziroma rdečkaste odtenke.

Čeprav bo največja faza mrka ob 6.12 vidna po vsej Sloveniji, bo Luna takrat že tik nad zahodnim oziroma zahodno-jugozahodnim obzorjem in bo le nekaj minut pozneje zašla.
Luna bo takrat v Ljubljani samo okoli 1,2 stopinje nad obzorjem, v Celju približno 0,7 stopinje, v Mariboru pa le okoli 0,4 stopinje. V Kopru pa bo Luna še približno 1,8 stopinje nad obzorjem.
Zato bodo najboljše razmere za opazovanje na zahodu države, predvsem na Obali, najslabše pa proti severovzhodu.
Sam mrk se ob zahodu Lune seveda ne bo končal. Delna faza bo globalno trajala do približno 7.52 po našem času, polsenčna pa do približno 9.02. Takrat bo Luna, gledano iz Slovenije, že dolgo pod obzorjem.
Kje bo mrk najbolje opazovati?
Kot rečeno, bodo zaradi časovne bližine mrka in zahoda Lune najboljše razmere za opazovanje na zahodu države.
Za razgledno točko pa izberite takšno, ki ima popolnoma odprt pogled proti zahodu oziroma zahodu-jugozahodu.
Najboljši bodo nekoliko višji kraji brez hribov, stavb ali dreves na zahodnem obzorju. Dolina ali kraj z visokim hribovjem proti zahodu je za opazovanje vrhunca mrka precej slabša izbira.
Kljub temu bi bilo smiselno opazovanje začeti precej prej – najbolje že okoli 4.30 ali 5. ure. Takrat bo Luna še dovolj visoko na nebu, Zemljina senca pa bo že očitno napredovala čez njen disk.
Za opazovanje ne potrebujemo posebne opreme
Mrk bo viden s prostim očesom, daljnogled ali manjši teleskop pa lahko prizor še izboljšata.
Za razliko od sončnega mrka je lunin mrk popolnoma varen za neposredno opazovanje.
Upamo pa, seveda, da bo sodelovalo tudi vreme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje