So vas komarji pustili pri miru, zdaj pa bolj pikajo? Strokovnjakinja pojasnjuje razloge

Če se vam je zdelo, da vas v zadnjih tednih ni pikalo toliko komarjev kot v preteklih letih ob istem času, vas občutek najverjetneje ni varal. Strokovnjaki namreč opažajo, da je bilo med letošnjo sušo na našem območju manj komarjev.

Kot je za N1 pojasnila docentka na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem Katja Adam, ima suša vpliv na komarje, saj so ti za svoj razvoj vezani na vodo.

Svoja jajčeca namreč odlagajo na vodno gladino, ob vodna telesa ali na vlažno površino v njihovi bližini. Iz jajčec se razvijejo ličinke, nato pa bube, ki živijo v vodi. "Če vode ni, je potem tudi komarjev manj," je pojasnila dr. Adam.

Suša najbolj vpliva na vrste komarjev, ki se razvijajo v rekah, jezerih ali mokriščih, kjer je v tem času manj vode. Strokovnjakinja je poudarila, da je bilo v Sloveniji predvsem manj avtohtonih vrst komarjev, ki se razvijajo prav v takšnih okoljih. Pri invazivnih vrstah, med katere pri nas spadajo tigrasti, japonski in korejski komarji, pa je nekoliko drugače.

To je zato, ker se invazivne vrste večinoma razvijajo v manjših zbiralnikih vode, zlasti tistih, ki jih ustvari človek. To so na primer različne posode, sodi, zalivalke, podstavki za lončnice in žlebovi, v katerih se poleti nabira voda.

"Kljub temu da je suša, je takšnih okolij za invazivne vrste še vedno dovolj, ker ljudje na primer hranijo vodo za zalivanje," je dejala dr. Adam. Posebej je izpostavila pokopališča, kjer je veliko vaz za rože. Če jih ljudje redko praznijo oziroma redno ne menjajo vode, se lahko že v enem tednu razvije nova generacija komarjev.

Za zdaj sicer ne moremo trditi, da je to poletje v Sloveniji manj komarjev kot lani, saj je bilo tudi takrat precej sušno. Je pa strokovnjakinja ocenila, da je komarjev manj v primerjavi z drugimi preteklimi leti, ko so bila poletja bolj deževna. Prav tako še ni znano, v katerih krajih je bilo letos največ komarjev, saj analize na univerzi še potekajo. Podrobnejši podatki bodo predvidoma znani oktobra ali novembra.

Kaj nova pošiljka padavin pomeni za komarje?

Ta teden smo dočakali nekaj dežja, kar bi lahko vplivalo na število komarjev. "Če se bodo vodostaji dvignili, se lahko zgodi, da se bo število avtohtonih vrst povečalo," je ocenila docentka in dodala, da je vse odvisno od skupne količine padavin.

"Še vedno je toplo, še vedno smo v sezoni aktivnosti komarjev, tako da se jih bo nekaj še verjetno razvilo," je menila.

Kdaj se bo sezona komarjev končala, je sicer odvisno od njihove vrste in okolja. Običajno izginejo nekje do konca oktobra, nekatere vrste pa lahko pri nas tudi prezimijo, čeprav odrasli komarji tega večinoma ne počnejo.

Kot je poudarila dr. Adam, je trajanje sezone odvisno tudi od tega, kako hitro se jeseni ohladi. "Če bo zelo mrzlo, odrasli komarji prej pomrejo, saj v tej razvojni stopnji večinoma ne preživijo zime, drugače pa se lahko sezona aktivnosti malo podaljša. Odvisno od leta do leta," je razložila.

Bi lahko medtem do nas prišel nevaren virus?

Letošnja suša pa ni edini razlog, da so komarji pri nas znova deležni pozornosti. Na Balkanu se namreč v zadnjih tednih širi virus Zahodnega Nila, ki se na človeka večinoma prenaša z vbodom okuženega komarja.

V Severni Makedoniji so zaradi okužbe umrli štirje ljudje, v Grčiji pa so poročali o devetih smrtnih žrtvah. Več primerov okužbe so pred kratkim zabeležili tudi v Srbiji.

Strokovnjakinja je ob tem ocenila, da možnost za širjenje virusa obstaja in je vedno obstajala tudi v Sloveniji. "Virus Zahodnega Nila ni toliko vezan na invazivne vrste, saj je glavni prinašalec navadni komar, ki je pri nas avtohton," je pojasnila. "Okužba je zato možna tudi pri nas."

Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) večina okuženih ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake, podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek, vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema.

Na možnost spregledanih okužb je opozorila tudi dr. Adam. Ljudem je svetovala, naj so pozorni na simptome, saj jih nekateri pripišejo blažji virozi in se niti ne zavedajo, da so okuženi.