V trenutku, ko vsi nestrpno pričakujejo vsaj obrise zdravstvene reforme, se zdi, da politična moč ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana še nikoli ni bila manjša. Ali lahko pod velikimi pritiski izpolni zahtevno nalogo, ki si jo je naložil?
Prihodnji teden se bo koalicija na zahtevo stranke SD pogovarjala o “skrb vzbujajočih razmerah v zdravstvu”. Premier Robert Golob je sicer razširil temo koalicijskega vrha, tako da bo svoje reformne projekte predstavilo več ministrov, a nobenega dvoma ni, da bodo žarometi predvsem na zdravstveni reformi in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu. Še več, Golob je koalicijskim partnerjem že najavil podpis aneksa h koalicijski pogodbi, ki naj bi se nanašal na področje zdravstva in drugih reform.
Preberite še: Robert Golob bi dopolnil koalicijsko pogodbo, partnerji presenečeni
Minister izgublja moč?
V koaliciji od Bešiča Loredana pričakujejo, da bo prihodnji teden predstavil vsaj smer, v katero bi lahko šla zdravstvenega reforma. Obljubil jim je, da bo nato že do konca marca oziroma v aprilu javnosti predstavil nova ključna zakona, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakon o zdravstveni dejavnosti. Prvi od njiju kljub številnim poskusom ni bil bistveno spremenjen že od leta 1992.
Koalicijski stranki Levica in SD ministru za zdravje nista nikoli izkazovali goreče podpore, v Levici so bili do nekaterih njegovih dosedanjih potez tudi zelo kritični. Ob prvem interventnem zdravstvenem zakonu junija lani so se poslanci Levice vzdržali, razen Mihe Kordiša, ki je glasoval proti. V najmanjši koalicijski stranki so se ostro odzvali tudi na dogovor o ločenem plačnem stebru za zdravstvo, ki ga je oktobra lani Bešič Loredan sklenil z zdravniškim sindikatom Fides.
V zadnjem času pritisk nanj stopnjujejo tudi opozicija in civilnodružbene organizacije, ki sicer vlado podpirajo, poleg tega pa velike težave zdravstvenega doma Ljubljana ustvarjajo vtis, da zdravstvo razpada.
Podpora premierja Goloba pa je bila do začetka tega tedna videti neomajna in absolutna. Nazadnje je Golob v intervjuju za Dnevnik konec decembra dejal, da ima minister ne samo njegovo zaupanje, ampak tudi neizmerno občudovanje. Opisal ga je kot edinega zdravnika, ki pozna sistem in si je upal napovedati vojno sistemski korupciji. Na drugi strani je tudi Bešič Loredan hvalil Goloba, šestega januarja ga je označil za najboljšega slovenskega premierja doslej.
V ponedeljek pa se je zdelo, da se morda ne cenita več tako visoko. Na novinarski konferenci se je Bešič Loredan pred Golobom in slovensko javnostjo dvakrat opravičil ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću, ker mu je očital, da od njega noče prevzeti pisem (nekdanjih) zdravnikov ljubljanskega zdravstvenega doma, in ker je širil govorice, da želi župan prodati dve stavbi zdravstvenega doma.
Če je pred tem Bešič Loredan ob vsaki priložnosti izrazil prepričanje, da sta za velike težave zdravstvenega doma Ljubljana odgovorna direktorica doma Antonija Poplas Susič in Janković, ki direktorico odločno podpira, v ponedeljek in pozneje tega ni več ponovil. Spodnji videoposnetek je z novinarske konference 21. decembra lani.
Dodatna okoliščina, ki vzbuja vtis, da odnos med premierjem in ministrom ni več takšen, kot je bil, je Golobova udeležba na torkovem shodu civilne iniciative Glas Ljudstva, o kateri Bešič Loredan ni izbiral besed. Med drugim je dejal, da predstavnik iniciative in nekdanji minister za zdravje Dušan Keber “zlorablja ljudi”, ko poziva k stavki pacientov.
Preberite še: Pacienti na shodu na robu joka. “Povejte nam, kaj naj storimo?” (VIDEO)
Golob prevzema zdravstveno reformo
Pozneje ta teden je Golob odločil, da bo sam prevzel koordinacijo oblikovanja zdravstvene reforme. Ustanovil je delovno skupino, ki jo sam tudi vodi, v njej pa bodo poleg njega in Bešiča Loredana še ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Bešič Loredan je včeraj zatrdil, da delovno skupino podpira, saj jo je treba razumeti kot “dvig zdravstva na najvišjo možno raven”. “Zdaj je to res prva prioriteta vlade,” je dejal in pojasnil, da gre za posnemanje koordinacije med ministri pri soočanju z draginjo. “To je najboljša možna garancija, da to tudi uspe,” je zatrdil.
Vendar pomisleki, da gre za nezaupnico ministru, ostajajo. Ukrepi za spopad z draginjo so dejansko sodili v pristojnost več ministrov, zdravstvo pa ima svoj resor.
Načrt, kako do reforme, se je spremenil
Kakšno reformo lahko pričakujemo, ne vemo, saj Bešič Loredan o vsebini potrebnih sprememb ni izražal še nobenih stališč. Pravzaprav ne vemo niti, kdo in kako reformo pripravlja.
Ob prevzemu mandata je minister zatrjeval, da bo pri pripravi reforme ključne vsebine pripravil nekdanji zdravstveni minister Dorijan Marušič, vendar so se po naših neuradnih informacijah odnosi med njima ohladili.
Marušič je bil pred nekaj meseci javno kritičen do ministrovega odziva na incident z zamenjavo pacientov v celjski bolnišnici. Menil je, da iskanje krivcev ne prinese potrebnih izboljšav sistema.
V preteklosti pa je bil zelo kritičen tudi do načina za skrajševanje čakalnih vrst, ki ga je nato kljub opozorilom minister za zdravje sprožil lani jeseni. Bešič Loredan je odpravil omejitve za število zdravstvenih storitev, ki se plačajo z javnim denarjem, čeprav je Marušič jeseni 2021 v strokovnem članku zapisal, da je neomenjeno plačevanje za storitve škodljivo, saj spodbuja izvajalce, da čakalne vrste še podaljšujejo in si tako povečajo prihodke.
Ta članek je Marušič napisal skupaj z Marjeto Kuhar in Valentino Prevolnik Rupel, ki je tako kot Marušič članica ministrovega strateškega sveta za prenovo zdravstva. Poleg Dorijana Marušiča in Valentine Prevolnik Rupel v tem svetu ni priznanih strokovnjakov za zdravstvene sisteme. Predsednica je Tjaša Sobočan z vladne službe za digitalno preobrazbo, članice in člani pa so še profesor prava na ljubljanski univerzi Grega Strban, kirurg Erik Brecelj, poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer, matematik Boris Zgrablič, nekdanja direktorica urada za mladino Dolores Kores in državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg.
Strateški svet bi moral po ministrovih napovedih pripraviti tri različne smeri sprememb slovenskega zdravstvenega sistema, nato pa bi slovenska družba v konsenzu izbrala enega od njih. Osnutek izhodišč za prenovo sistema je svet že pripravil, vendar ni javno dostopen. Predvsem pa svet še ni zaključil z delom, kar sproža vprašanje, ali bo do aprila res dovolj časa, da pristojni najdejo družbeni konsenz in napišejo dva zelo zahtevna zakona.
Dodatna težava: podatkov še ni
Poleg tega tudi podatkov, iz katerih je nameraval minister pri pripravi reforme izhajati, še ni. Ob predstavitvi svoje kandidature konec maja lani je napovedal, da bo izhajal iz objektivnih podatkov o obremenjenosti sistema, obremenitvah zaposlenih v zdravstvu in kakovosti. Te podatke bi morali izvajalci že tri mesece sporočati zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in ministrstvu za zdravje, določa vladna uredba iz lanskega avgusta. Vendar se sistem poročanja šele vzpostavlja, so nam odgovorili z ZZZS.
Podatki, ki so bili doslej na voljo, so zelo slabi. Ne vemo, koliko posamezni zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu naredijo, zato ni mogoče določiti, kakšna bi lahko bila pričakovana storilnost. Zelo težko je načrtovati tudi ukrepe za povečevanje dostopnosti storitev, saj o dejanskem stanju čakalnih vrst vemo veliko premalo. V času prejšnje vlade se je po naključju pokazalo, da je na čakalnih seznamih verjetno zelo veliko pacientov, ki ne čakajo več, in takšnih, ki jih čakanje ne moti zelo.
Čeprav se pritiski na ministra za zdravje stopnjujejo, tako znotraj koalicije kot od zunaj, pa je dejstvo, da si je sprva želel za pripravo reforme vzeti precej več časa, nato pa je časovnico po vztrajanju premierja Goloba zelo skrajšal. Ob predstavitvi kandidature maja lani, ko je dobil enotno podporo vseh koalicijskih strank, je napovedal, da bo strateški svet rešitve iskal 12 do 18 mesecev, zakonske rešitve pa bodo spisane do pomladi 2024.
Preberite še: Čakalne dobe: napačni podatki in le petina, ki vzame nov termin. Zakaj je tako?
Estonija in Finska imata podobne težave kot Slovenija
Bešič Loredan veliko upov polaga v digitalizacijo oziroma informatizacijo zdravstvenega sistema. Po vzoru Estonije in Finske naj bi uvedli popolno transparentnost pogodb in opravljenih storitev. S tem naj bi sprožili tekmovalnost med izvajalci, to pa naj bi vodilo v znižanje cen in povečano dostopnost.
Zdi se, da je na tem področju ministrstvo za zdravje prišlo še najdlje, saj ima vsaj pripravljeno strategijo, čeprav ta ne zajema vseh informacijskih rešitev, ki jih napovedujejo na ministrstvu. Projekt digitalizacije zdravstva sicer vodi Alenka Kolar, ki funkcijo direktorice direktorata za digitalizacijo še vedno opravlja kot vršilka dolžnosti. Uradniški svet ji ni dal soglasja za imenovanje v polni mandat, saj je ocenil, da kljub izpolnjevanju pogojev ni izkazala zadostne strokovne usposobljenosti. Bešič Loredan je včeraj zatrdil, da to ni problem in da bodo razpis ponovili, Alenka Kolar pa se bo prijavila še enkrat.
Jasno pa je, da tudi zelo intenzivna digitalizacija zagotovo ne bo rešila vseh problemov slovenskega zdravstva.
Slovenija ima težave predvsem s čakalnimi dobami. Medtem ko ima po mnogih merilih enega najučinkovitejših in najbolj solidarnih zdravstvenih sistemov v Evropi, pa po deležu neizpolnjenih zdravstvenih potreb prav zaradi čakalnih dob zaostaja za povprečjem Evropske unije. Estonija in Finska, ki sta naš zgled vsaj na področju digitalizacije, pa sta še slabši. Estonija je najslabša, devetindvajseta, Finska je tri mesta pred njo, Slovenija pa je dvaindvajseta, torej štiri mesta pred Finsko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje