Menu Item
Preferenčni glasovi postajajo na evropskih volitvah v Sloveniji vse bolj uporabljeni in pomembni. Že v preteklosti pa so poskrbeli za nepričakovane preobrate na nekaterih listah in imeli tudi resne politične posledice. Kako bo tokrat? V strankah po besedah naših virov potekajo siloviti interni boji za preferenčne glasove. Kdo jih je v preteklosti pri nas zbiral največ, kako se izračuna, ali se štejejo ali ne, kaj pravzaprav odloča?
Na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 je možnost preferenčnega glasu uporabilo kar 80 odstotkov vseh volilcev, ki so oddali svoj glas. Poleg liste so torej obkrožili še svojega najljubšega kandidata ali kandidatko na njej. Udeležba je bila sicer nizka (28,89-odstotna), prav vseh osem novih poslancev je bilo izvoljenih s preferenčnimi glasovi, kasneje pa so ti šteli še pri enem nadomestnem.
Podatki Državne volilne komisije (DVK) še kažejo, da so nekateri kandidati dosegali zelo visoke deleže preferenčnih glasov od števila vseh glasov, ki jih je prejela njihova lista.
A jim tudi to ni pomagalo pri izvolitvi. Prvi štirje po najvišjem deležu – Angelika Mlinar (SAB, 79,05 odstotka), Igor Šoltes (Desus, 77,98 odstotka), Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS, 75,42 odstotka) in Andrej Šiško (ZSI, 65,88 odstotka) v Evropski parlament (EP) niso bili izvoljeni, saj njihove liste niso dosegle praga za izvolitev.
Visok odstotek tistih, ki oddajo še preferenčni glas za posameznega kandidata, nakazuje, da bo tudi na tokratnih evropskih volitvah 9. junija odločilen.
Nekateri so šli raje kar na zadnje mesto
Stranke se tega dobro zavedajo, pa tudi kandidati, ki jim na marsikateri listi ni bilo zares pomembno, katero mesto od drugega do devetega zasedejo. Pri čemer je bilo zadnje mesto zaradi izpostavljenosti na listi ponekod še bolj zaželeno od drugega.
Denimo pri SD, ki bo sodeč po anketah javnega mnenja trepetala za en mandat, je aktualni evroposlanec in poraženi kandidat za predsednika stranke Milan Brglez ves čas jasno izražal željo in namero, da kandidira na zadnjem mestu. To so mu Socialni demokrati tudi omogočili.
Novi predsednik SD Matjaž Han je precej prepričeval predhodnico in nekdanjo evropsko poslanko Tanjo Fajon, sicer zmagovalko po številu preferenčnih glasov leta 2019, da bi spet kandidirala. A je dala prednost ministrski funkciji, tveganje izvolitve je bilo zanjo očitno preveliko.
Kdo je na prejšnjih evropskih volitvah leta 2019 zbral največ preferenčnih glasov
1. Tanja Fajon, SD, izvoljena: 54.651
2. Irena Joveva, LMŠ, izvoljena: 42.190
3. Romana Tomc, SDS in SLS, izvoljena: 40.668
4. Milan Zver, SDS in SLS, izvoljen: 26.674
5. Igor Šoltes, Desus, ni bil izvoljen: 21.310
6. Ljudmila Novak, NSi, izvoljena: 19.558
7. Angelika Mlinar, SAB, ni bila izvoljena: 15.311
8. Zmago Jelinčič Plemeniti, SNS, ni bil izvoljen: 14.592
9. Franc Bogovič, SDS in SLS, izvoljen: 13.743
10. Violeta Tomić, Levica, ni bila izvoljena: 12.455
Sedanji evropski poslanki in nekdanji predsednici NSi Ljudmili Novak v stranki niso izpolnili želje, da bi bila ponovno nosilka liste. Kot je v N1 STUDIO povedal prvak Nove Slovenije in nosilec liste Matej Tonin, je nato izrazila željo, da v tem primeru kandidira na devetem mestu, kar so ji izpolnili.
Glede na interne ankete, ki jih je naročila NSi in smo jih videli tudi v uredništvu, bodo njihovi volilci največ preferenčnih glasov namenili nosilcu Toninu, takoj za njim pa je že Ljudmila Novak.
V SDS, ki se ji po raziskavah obeta prepričljiva zmaga, po besedah več naših sogovornikov iz njenih vrst poteka srdit znotrajstrankarski boj za preferenčne glasove.
To se dogaja predvsem na severovzhodu države, kjer je na terenu zelo dejaven Franc Kangler, sicer šesti na listi. Njegove aktivnosti utegnejo prekrižati načrte zlasti štajerskemu poslancu v DZ Francu Brezniku, ki je četrti na listi, a manj opazen na terenu.
Tudi v stranki priljubljena Aleš Hojs (tretji na listi) in Branko Grims (peti) bi lahko s preferenčnimi glasovi ogrozila četrti zaporedni mandat Milana Zvera v EP. Ta je zdaj drugi na listi.
Imamo pa tudi primere prepoznavnih politikov, ki si v Evropski parlament zares ne želijo, pa bi jim jo lahko zagodli prav preferenčni glasovi.
To velja za nekdanjega premierja, zdaj obrambnega ministra Marjana Šarca, ki je možnost kandidature več mesecev vztrajno zavračal, nato pa po velikih težavah Roberta Goloba in številnih zavrnitvah vendarle vskočil na šesto mesto liste Svobode. 
Foto: Borut Živulović/BOBO
Tudi podpredsednik vlade in minister za delo Luka Mesec bo pomagal stranki, ki jo je dolga leta vodil – Levica ga je postavila na deveto mesto, Mesec pa vztraja, da bi vseeno raje dokončal delo ministra. Tveganje izvolitve pa so bili pač pripravljeni sprejeti, je povedal v intervjuju za N1.
Kako se določi prag za izvolitev liste v Evropski parlament
Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (ZVPEP) v 13. členu določa, da se delitev poslanskih mest med liste kandidatov opravi na ravni vse države. Sistem je nekoliko zapleten, prag za izvolitev pa vsakokrat drugačen – najnižji je bil pri dobrih osmih odstotkih, najvišji pa je znašal več kot 14 odstotkov.
“Poslanska mesta se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo (d’Hondtov sistem). Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov.”
Kako izračunamo, ali je kandidat dobil dovolj preferenčnih glasov za izvolitev
ZVPEP o tem pravi: “Preferenčni glasovi za posamezne kandidate se upoštevajo, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta na tej listi izvoljeni kandidati po vrstnem redu kandidatov na listi kandidatov.”
Za primer vzemimo listo SD in njeno nosilko, sedanjo zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki je na zadnjih evropskih volitvah leta 2019 zbrala največ preferenčnih glasov med vsemi kandidati na volitvah – 54.651.
Lista SD, ki je osvojila dva poslanska mandata, je skupno zbrala 89.936 glasov, kar delimo s 16 (dvakratnik števila kandidatov na listi), in dobimo količnik 5.621. Število preferenčnih glasov Tanje Fajon ga je preseglo skoraj za desetkrat, kar pomeni, da jih je zbrala več kot dovolj za izvolitev v Evropski parlament.
Količnik sta presegla tudi Matjaž Nemec (drugi na listi, 5.636 preferenčnih glasov) in Milan Brglez (četrti na listi, 7.152 preferenčnih glasov), a je bil zaradi višjega števila preferenčnih glasov leta 2019 izvoljen slednji. Nemec je evropski poslanec kot naslednji v vrsti postal po selitvi Tanje Fajon na ministrsko funkcijo v Golobovi vladi junija 2022.
Prav zaradi preferenčnih glasov je brez stolčka v aktualnem sklicu Evropskega parlamenta ostala nekdanja pravosodna ministrica, ki jo je odnesla afera Litijska, Dominika Švarc Pipan. Čeprav je bila tretja na listi SD, pa so šteli preferenčni glasovi in 4.388 jih je bilo premalo za izvolitev.
Podobno se je zgodilo na skupni listi SDS in SLS, kjer so bili s preferenčnimi glasovi izvoljeni Romana Tomc, Milan Zver in Franc Bogovič. Slednji je bil na četrtem mestu na listi, a je s 13.743 preferenčnimi glasovi sedež v EP speljal tretji na listi Patriciji Šulin, ki jih je zbrala 9.441.
O kakšnem preferenčnem glasu bomo glasovali na referendumu?
9. junija bodo poleg evropskih volitev potekali še trije posvetovalni referendumi. Eden od njih je tudi o uvedbi preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?”
Podrobnosti o zakonu, ki bi preferenčni glas uvedel, niso znane. Ne vemo, ali gre za absolutni (šteje vedno) ali relativni (šteje ob določenih pogojih) preferenčni glas. Prav tako ni znano, kaj bi se v tem primeru zgodilo z volilnimi okraji, ki so na parlamentarnih volitvah v uporabi zdaj.
Del politike jih je sicer želel že večkrat ukiniti in uvesti preferenčni glas, a v DZ nikoli niso uspeli zbrati dvotretjinske ustavne večine, 60 glasov. Najostrejša nasprotnica takšne spremembe volilnega sistema je SDS.
Pahor z zadnjega mesta, Lukšič zaradi poraza odstopil
V nekoliko bolj oddaljeni preteklosti so bili na evropskih volitvah v Sloveniji še odmevnejši primeri. Na prvih volitvah leta 2004 je takratni predsednik ZLSD Borut Pahor kot “podporni kandidat” nastopil na zadnjem, sedmem mestu na listi.
Mandata si ni želel, a je prejel toliko preferenčnih glasov (27.385), da je iz Evropskega parlamenta izrinil nosilca liste Aurelia Jurija (14.315 preferenčnih glasov). Juri pa je nato evropski stolček zasedel šele leta 2008, ko je nadomestil Pahorja, ki je postal predsednik vlade.
Že omenjena Tanja Fajon je leta 2014 z drugega mesta na listi s preferenčnimi glasovi (11.691) prehitela nosilca, tedanjega predsednika SD Igorja Lukšiča (6.882), ki je zaradi tega poraza po le dveh letih odstopil s čela Socialnih demokratov. Ti so takrat namreč osvojili le peto mesto in en evropski mandat (8,08 odstotka).
Absolutni zmagovalec po številu preferenčnih glasov na evropskih volitvah v Sloveniji je predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki je barve NSi v EP zastopal kar 15 let. Na prvih volitvah leta 2004, ko je Nova Slovenija dosegla tudi edino zmago, je zbral 79.472 preferenčnih glasov, celotna lista NSi pa 102.753. Tokrat ne kandidira več, ker se NSi in SLS ni uspelo dogovoriti za skupno listo, nam je povedal, podpira pa kandidate obeh strank.
Nekateri znani obrazi poskusili že večkrat, tudi Anže Logar
Na tokratnih volitvah v Evropski parlament vnovič kandidirajo vsi aktualni poslanci, pri čemer Irena Joveva in Klemen Grošelj, prej LMŠ, zdaj kandidirata na drugih listah. Joveva pri Svobodi, Grošelj pa pri Zelenih Slovenije.
Ker imata SDS in SLS tokrat ločeni listi, je Franc Bogovič kandidat na listi SLS, ni pa njen nosilec, saj je to mesto pripadlo nekdanjemu predsedniku programskega sveta RTV Slovenija Petru Gregorčiču.
Nosilka samostojne liste SDS je tokrat prvič Romana Tomc, ki ji je po besedah predsednika stranke Janeza Janše to mesto pripadlo tudi zaradi občutno višjega števila zbranih preferenčnih glasov na prejšnjih evropskih volitvah. Večkratni nosilec Milan Zver je tako letos, kot že omenjeno, drugi na listi.
Med preostalimi znanimi političnimi obrazi, za katere to ni prva kandidatura na evropskih volitvah, pa so še:
- Luka Mesec, Levica: (2014 – Združena Levica, 2019)
- Janja Sluga, Gibanje Svoboda (2019 – SMC)
- Franc Kangler (2019 – SDS in SLS)
- Aleš Hojs, SDS (2014 – NSi in SLS)
- Violeta Tomić, Nič od tega (2014 – Združena Levica, 2019 – Levica)
Nihče od njih doslej na evropskih volitvah še ni bil izvoljen. Prav tako ne poslanec SDS Anže Logar, ki se od predsedniških volitev 2022 od stranke oddaljuje, a vseeno dopušča možnost dogovorjenega prevzema SDS.
Njegova Platforma sodelovanja se kljub vabilom za sodelovanje za nastop na evropskih volitvah ni odločila, sam pa je dal jasno vedeti, da ga ta stolček ne zanima več. Na preteklih volitvah v Evropski parlament je Logar za SDS kandidiral leta 2009 (sedmo mesto na listi, 1.695 preferenčnih glasov) in leta 2014 (četrto mesto na listi, 1.164 preferenčnih glasov).
Za primerjavo, nosilec liste SDS na omenjenih volitvah je bil Milan Zver, ki je zbral kar 70.044 oziroma 58.041 preferenčnih glasov.
Kakšno kampanjo gledamo?
V kakšnem stanju je Evropska unija? Kakšno kampanjo gledamo? Kako ocenjuje dosedanje poteze strank v Sloveniji? Česa se v naši državi premalo zavedamo? Dr. Marko Lovec, politolog s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, je v N1 Podkastu razložil evropske volitve in EU. Pogovor lahko poslušate ali gledate v spodnjem posnetku, podrobnosti pa na tej povezavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje