V Velenjskem jezeru zaznali potencialno toksične cianobakterije

Direkcija za vode je na posameznih delih Velenjskega jezera zaznala gošče s potencialno toksičnimi cianobakterijami. Občina obiskovalcem zato svetuje, naj se izogibajo vidnim zelenim goščam in vode na teh mestih ne zaužijejo. Ob običajni rekreaciji je možnost akutne zastrupitve majhna, vendar je potrebna posebna previdnost pri otrocih in psih.
Oglaševanje
Na velenjski občini obiskovalcem jezera svetujejo, naj priporočila upoštevajo in se na delih jezera, kjer opazijo zelene gošče s potencialno toksičnimi cianobakterijami, izogibajo stiku z vodo. Stanje bodo pristojne službe še naprej spremljale in javnost ob morebitnih novih priporočilih sproti obveščale.
Ob tem so na občini poudarili, da redno spremljajo kakovost vode na območju Velenjske plaže. Zadnja analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je pokazala ustrezne rezultate spremljanih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih parametrov. Med drugim preverjajo prisotnost bakterij E. coli in intestinalnih enterokokov, pa tudi temperaturo vode, pH, vsebnost in nasičenost s kisikom ter prosojnost.
Vendar ta monitoring ne vključuje preverjanja prisotnosti cianobakterij in njihovih toksinov, zato ustrezni rezultati rednih meritev vode za kopanje ne pomenijo, da cianobakterij v jezeru ni.

Kaj svetujejo na NIJZ
Cianobakterije se lahko ob visokih temperaturah, močnem sončnem obsevanju in drugih ugodnih razmerah hitro namnožijo ter tvorijo vidne zelene gošče oziroma cvetenje. Nekatere vrste proizvajajo toksine, ki lahko povzročijo draženje kože in sluznic, ob zaužitju ali vdihavanju vode oziroma aerosola pa tudi druge zdravstvene težave.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kopalcem svetuje, naj se izogibajo območjem z vidnimi kopičenji alg oziroma cianobakterij v vodi, na obali ali sedimentu ter naj ne sedajo na posušene alge na obrežju. Prav tako naj se ne zadržujejo na območjih, kjer veter raznaša posušen material alg ali cianobakterij.
Pri vodnih športih, kot sta jadranje in deskanje, priporočajo čim manj neposrednega stika s cvetenjem ter uporabo ustreznih zaščitnih oblačil. Po stiku z onesnaženo vodo se je treba temeljito oprhati ter oprati in posušiti oblačila in opremo. Ob pojavu zdravstvenih težav po izpostavljenosti naj kopalci poiščejo zdravniško pomoč.
Na NIJZ ob tem priporočajo kopanje predvsem na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, kjer se kakovost vode redno spremlja v okviru državnega monitoringa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje