Kmalu bo hladneje in bolj mokro, a ne dovolj

Trenutni vročinski val je eden najbolj izrazitih v zgodovini meritev. A po besedah vremenoslovca agencije za okolje (Arso) Branka Gregorčiča se bo vročina v prihodnjih dneh nekoliko omilila.

Jutri bodo jutranje temperature zelo sveže in se bodo gibale pri okoli 15 stopinjah Celzija. Dnevne se bodo v notranjosti gibale pri okoli 30 stopinj, na Primorskem pa do 35 stopinj Celzija, takšne bodo ostale tudi do konca tega tedna.

Danes popoldne vremenoslovci pričakujejo še nekaj krajevnih neviht, ki pa ne bodo bistveno izboljšale sušnih razmer.

Konec obdobja najhujše vročine

Bo pa izboljšanje prinesla sprememba vremenskega režima prihodnji teden. Iznad Sredozemlja bo k nam od nedelje dotekal bolj vlažen in hladnejši atlantski zrak. Verjetnost padavin se bo v začetku prihodnjega tedna tako precej povečala, temperature pa bodo nekoliko nižje.

S prihodnjim tednom bomo tako zaključili obdobje najhujše vročine, suše in požarne ogroženosti, je dejal Gregorčič in dodal, da so zgledi "zmerno optimistični", a šele z naslednjim tednom.

Suša se bo nadaljevala

V tokratnem vročinskem valu je po podatkih Arsa povsod po državi padlo izjemno malo padavin. Zadnjih 30 dni je padalo od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje, v samem vročinskem valu še manj, v nekaterih delih Slovenije, na primer na jugovzhodu, pa sploh ni deževalo.

Prejšnji četrtek so podatki pokazali izjemne ali zelo sušne razmere v večini slovenskih regij. V preteklih dneh so te sicer ponekod prejele manjšo količino dežja, lokalno med 20 in 30 milimetri, a ne dovolj, da bi se sušne razmere glede na trenutno vročino močno spremenile, pa je povedala Arsova agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Težava je zaradi vročine namreč tudi močno izhlapevanje vode iz tal in rastlin. Tako tudi prihajajoč prehod padavin, ki ga je za prihodnji teden napovedal Gregorčič, ne bo bistveno popravil stanja suhih rastlin.

Za to bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in ne v intenzivnih nalivih. Slednji lahko povzročijo več škode kot koristi, saj voda potem preprosto ponikne ali pa jo odplavi po površju.

Suša se bo nadaljevala, je torej bolj pesimistična Sušnik.

Pretok rek izredno nizek, temperature vode izredno visoke

Zaostrujejo se tudi hidrološke razmere. Po besedah Arsovega hidrologa Janeza Polajnarja je v strugah slovenskih rek trenutno le okoli 30 do 50 odstotkov vode kot sicer v tem času.

Mura in Ljubljanica sta na dobrih 30 odstotkih običajnih vrednosti, Sava in Soča na okoli 50.

Kot je pojasnil, je posebnost letos to, da so se združile nizkovodne razmere in dolgotrajna vročina. Takšne kombinacije še nismo imeli, posledica pa so tudi zelo visoke temperature rek.

Sava ima v spodnjem toku čez dan več kot 27 stopinj, nekatere reke pa tudi čez 30. Še celo Soča, ki je sicer ena najhladnejših rek, ima dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj. Tako visoke še nismo izmerili, je komentiral Polajnar.

Še bolj kritične pa so razmere podzemnih voda, saj prihajajoče padavine ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje količine tamkajšnje vode. Bodo pa nekoliko izboljšale razmere v padavinskih vodah.

Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije mag. Iztok Rozman je medtem povedal, da ponekod po državi prihaja do zmanjšanja izdatnosti vodnih virov s pitno vodo in povečanja rabe pitne vode v javnih vodovodih.

Prebivalcem je svetoval, naj zato spremljajo priporočila, ukrepe in omejitve svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.

Pozval je k odgovorni rabi s pitno vodo, da bo te dovolj tudi ob morebitnem nadaljnjem poslabšanju situacije in da se prepreči morebitne nadaljnje strožje ukrepe.

Poleg vročine potencialne nevarnosti tudi ozon in kopalne vode

Za konec je spregovorila tudi predstojnica Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ dr. Nina Pirnat.

Kot je navedla, lahko dolgotrajna vročina povzroča zdravstvene težave, od nelagodja, slabega počutja, dehidracije in motenj spanja, pa vse do poslabšanja kroničnih bolezni, izpuščajev, vročinskih krčev, izčrpanosti, omedlevice in celo vročinske kapi.

Ob tem je priporočila, da naj ljudje hladijo sebe in prostore, zračijo v jutranjih urah in omejijo fizične aktivnosti na prostem, ko je najbolj vroče.

Dovolj naj se hidrirajo z vodo (z dodanimi elektroliti), se izogibajo alkoholu in se primerno zaščitijo pred soncem – s pokrivali, sončnimi očali in kremo za sončenje. Še posebej previdni naj bodo v gorah, kjer so ultravijolični žarki še močnejši.

Zaradi vročine je večje tudi onesnaženje z ozonom, predvsem na Obali in v hribih. Ozon je dražljiv plin, ki draži dihala in očesne veznice ter povzroča utrujenost. Bolj ogroženi so otroci in starejši ter astmatiki in pljučni bolniki ter delavci na prostem.

V izogib težavam naj se ljudje med 13. in 17. uro, ko je nastajanje ozona največje, ne zadržujejo na prostem. Prav tako naj spremljajo opozorila Arsa o vrednostih ozona.

Kopanje na kopališčih, ki niso vključena v državni monitoring, odsvetovano

Še posebej je Pirnat izpostavila vprašanje kopanja med vročinskim valom. "Ni vsaka površinska voda primerna za kopanje," je povedala.

Nivoji jezer in rek se zaradi pomanjkanja vode znižujejo, ob tem pa se v vodah koncentrirajo mikroorganizmi, kemične snovi in druga onesnaževala, lahko tudi cianobakterije, ki tvorijo toksine

Ljudje naj se zato kopajo le na kopališčih, ki so vključena v državni monitoring, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, torej opravljajo mikrobiološke in kemične analize parametrov vode.

Takšnih kopalnih voda je v Sloveniji 49. "Povsod drugod kopanje odsvetujemo," je bila jasna.

Prav tako naj bodo starši pri kopanju pozorni na svoje otroke, ki, če so majhni, vodo pogosto požirajo. Po uporabi naj jih oprhajo, zaščitijo naj jih pred soncem, prav tako pa naj bodo pozorni na njihovo igro na morebitnih igralih ali toboganih.

Gore, kače, klopi

Na NIJZ pozivajo še, naj se ljudje v gore odpravijo le, če so ustrezno telesno in psihično pripravljeni, zdravi, naj se zaščitijo pred soncem, pot načrtujejo, bodo primerno obuti in oblečeni, naj prinesejo dovolj tekočine, primerno opremo in naglavno svetilko.

Če pride do ugriza kače, naj z uda odstranijo nakit in ure. Mesto je treba očistiti, pokriti, hladiti, imobilizirati in nato poklicati 112. Nikoli pa rane ne režemo, izsesavamo ali prevezujemo, je poudarila.

Prav tako je svetovala zaščito pred klopi in pregledovanje po obisku gozda. Če klopa opazite, ga odstranite s pinceto čim bližje koži, nato pa kožo razkužite. Mesto vboda opazujte še dva tedna, in če opazite obročast izpuščaj, kontaktirajte zdravnika.