V ŽIVO: Na Blejskem strateškem forumu panel štirih premierjev

Na Blejskem strateškem forumu se je začel premierski panel, na katerem sodelujejo slovenski premier Janez Janša, češki premier Andrej Babiš, madžarski premier Péter Magyar in hrvaški premier Andrej Plenković.

Razprava, ki jo moderira šef vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič, nosi naslov Oblikovanje Evrope iz njenega centra (Shaping Europe from its Centre).

Pogovor so začeli pri vprašanju zahodne demokracije, po kateri naj bi se v času pridruževanja EU zgledovale štiri države. Jeretič je premierje vprašal, ali se lahko odnos sedaj obrne, in srednja Evropa postane zgled. Plenković je ocenil, da že zasnova premierskega panela pošilja sporočilo, da so srednjeevropske države vse močnejše, bolj odporne, demokratične, pa tudi bolj vplivne v EU. Do te točke smo, po njegovih besedah prišli s pomočjo Zahoda, a tudi z lastnimi reformami in prizadevanji.

Izpostavil je evropsko identiteto, na katero so pomembno vplivale številne krize iz zadnjih 12 let. Plenković je pri tem omenil migrantsko krizo, brexit, pandemijo vojn v Ukrajini in bližnjevzhodno krizo. Ob tem je dejal, da bi morali v EU delati na tem, kar nas povezuje ter med članicami poskušati pomiriti razlike, še posebej v smeri večje solidarnosti. Kot dve pomembni področji za Hrvaško, ki pa se navezujeta tudi na vse njene sosede, pa je naštel demografijo in enegetiko.

Janša se je dotaknil slovenskega vstopa v EU, ko da je Slovenija o Uniji razmišljala kot o predvidljivem, popolnem in varnem okolju. "Deloma je to bilo res. V prvih letih je bila to zlata doba EU. Ugotovili smo, da je EU shramba dobrih praks, ki jim lahko sledimo," je dejal. Po vrsti kriz pa se je Evropa po Janševih besedah spremenila in začela regulirati. Tako je danes EU po njegovih besedah preveč regulirana.

Slovenski premier je kot področje, kjer bi se lahko zahodna Evropa od osrednje oziroma vzhodne Evrope kaj naučila, izpostavil množične migracije, kjer da osrednji del ni bil tako naiven. Kot drugo področje pa je Janša izpostavil varnost in obrambo. Posebej je omenil vrh Nata v Bukarešti leta 2008, kjer da je zavezništvo pri ideji širitve na Gruzijo in Ukrajino storila več strateških napak. "Dve največji državi EU sta bili proti oziroma sta želeli zamakniti načrt. Na večerjo smo povabili predsednika Putina in ne predstavnikov dveh kandidatk. On je vztrajal pri zamiku, vsi pa vemo, kaj se je zgodilo kasneje. Na tem sestanku je bila osrednja Evropa povsem enotna. Vedeli smo, kaj je na tehtnici," je dejal. Pri tem je dodal, da je osrednja Evropa precej bolj verjela v Ukrajino ob začetku vojne.

Češki premier Babiš se je spomnil premierske razprave na Bledu leta 2021, ko so razpravljali o nelegalnih migracijah in širitvi EU. "Nič se ni spremenilo. Kar smo državam, ki so vabile priseljence, rekli leta 2016, še vedno velja. Zbudili so se, vprašanje pa je, ali ni prepozno," je dejal. Kritičen je bil tudi do zelenega dogovora, ki da uničuje industrijo in draži življenje Evropejcev, in neenotnosti glede vprašanja vojn ter prizadevanj za njihovo končanje. Omenil je tudi Višegrajsko skupino, ki da jo bodo članice ponovno obudile, in dodal, da so z veseljem pripravljeni na sodelovanje tudi z drugimi članicami.