Na Blejskem strateškem forumu panel štirih premierjev: kje je v EU mesto srednji Evropi?

Na Blejskem strateškem forumu so na premierskem panelu razpravljali slovenski premier Janez Janša, češki premier Andrej Babiš, madžarski premier Péter Magyar in hrvaški premier Andrej Plenković. Razprava, ki jo je moderiral šef vladnega urada za komuniciranje Sebastjan Jeretič, se je vrtela okoli srednje Evrope in vloge, ki jo ta lahko ima znotraj Evropske unije.

Pogovor so začeli pri vprašanju zahodne demokracije, po kateri naj bi se v času pridruževanja EU zgledovale štiri države. Jeretič je premierje vprašal, ali se lahko odnos sedaj obrne, in srednja Evropa postane zgled. Plenković je ocenil, da že zasnova premierskega panela pošilja sporočilo, da so srednjeevropske države vse močnejše, bolj odporne, demokratične, pa tudi bolj vplivne v EU. Do te točke so, po njegovih besedah prišli s pomočjo Zahoda, a tudi z lastnimi reformami in prizadevanji.

Izpostavil je evropsko identiteto, na katero so pomembno vplivale številne krize iz zadnjih 12 let. Plenković je pri tem omenil migrantsko krizo, brexit, pandemijo vojn v Ukrajini in bližnjevzhodno krizo. Ob tem je dejal, da bi morali v EU delati na tem, kar nas povezuje ter med članicami poskušati pomiriti razlike, še posebej v smeri večje solidarnosti.

Janša se je dotaknil slovenskega vstopa v EU, ko je Slovenija po njegovih besedah o Uniji razmišljala kot o predvidljivem, popolnem in varnem okolju. "Deloma je to bilo res. V prvih letih je bila to zlata doba EU," je dejal slovenski premier in dodal, da se je Evropa po vrsti kriz spremenila. "Ideja še vedno obstaja, Evropska unija pa ni več ista. To je normalno, saj čas teče in situacija se spreminja. Vprašanje pa je, ali na bolje ali na slabše," je dodal.

Slovenski premier je kot področje, kjer bi se lahko zahodna Evropa od srednje oziroma vzhodne Evrope kaj naučila, izpostavil množične migracije, kjer da slednja ni bila tako naivna. Kot drugo področje pa je Janša izpostavil varnost in obrambo. Posebej je omenil vrh Nata v Bukarešti leta 2008, kjer da je zavezništvo pri ideji širitve na Gruzijo in Ukrajino storila več strateških napak.

"Dve največji državi EU sta bili proti oziroma sta želeli zamakniti načrt. Na večerjo smo povabili predsednika Putina in ne predstavnikov dveh kandidatk. On je vztrajal pri zamiku, vsi pa vemo, kaj se je zgodilo kasneje. Na tem sestanku je bila srednja Evropa povsem enotna. Vedeli smo, kaj je na tehtnici," je dejal.

Češki premier Babiš se je spomnil premierske razprave na Bledu leta 2021, ko so razpravljali o nelegalnih migracijah in širitvi EU. "Nič se ni spremenilo. Kar smo državam, ki so vabile priseljence, rekli leta 2016, še vedno velja. Zbudili so se, vprašanje pa je, ali ni prepozno," je dejal. Kritičen je bil tudi do zelenega dogovora, ki da uničuje industrijo in draži življenje Evropejcev, ter neenotnosti glede vprašanja vojn ter prizadevanj za njihovo končanje.

Omenil je tudi Višegrajsko skupino, ki da jo bodo članice ponovno obudile, in dodal, da so z veseljem pripravljeni sodelovati tudi z drugimi državami.

Magyar: Srednja Evropa je lahko v središču Evrope, a mora še veliko postoriti

Magyar je najprej dejal, da se je na Madžarskem naučil, da je vse mogoče. Poudaril je, da je najpomembnejše govoriti iskreno. "Izogniti se je treba ideološkim vprašanjem in se posvetiti resničnim težavam," je dejal madžarski premier. Med slednjimi je naštel energetsko varnost, regionalno povezovanje in podporo kandidatkam na Zahodnem Balkanu.

Dotaknil se je tudi migracij. "Madžarom je težko pojasniti, zakaj so tako nepošteno obravnavani v Bruslju pri tem vprašanju. Imamo sodbo sodišča, da moramo na dan plačati milijardo evrov samo zato, ker varujemo skupno evropsko mejo. To po mojem mnenju ni pošteno," je dejal Magyar.

Ocenil je, da ima srednja Evropa priložnost, da postane središče EU, a da mora sama še veliko postoriti. Pri tem je dodal, da EU primanjkuje političnega vodenja, saj da je sistem zelo birokratski. "V Bruslju je občutek, da so spremembe potrebne. Moramo pa se odločiti, ali bi EU rada samo preživela, ali pa zmagala. Za zmago potrebuješ drugačen pristop," je dodal.

Janša se je v razpravi dotaknil tudi proračuna Evropske unije, ki bo, po njegovih ocenah, najtežja odločitev po veliki širitvi Unije. Pri tem je poudaril pomen zaupanja državljanov v način, na katerega EU porablja denar. Ocenil je, da bo treba razviti bolj racionalen odnos do porabe. Opozoril je na nove prioritete članic, ki morajo biti zastopane v proračunu in kot eno od najpomembnejših navedel obrambo. "Po širitvi EU smo govorili, da bo Evropa svet oblikovala z mehko močjo. Naučili smo se, da ta ni več dovolj," je dodal.

Opozoril je, da je Unija zadnji večletni finančni načrt pripravljala v času pandemije, ki je članice precej bolj zbližala. "Take atmosfere sedaj ne vidim," je dejal.

"Krize bolj ustrezajo manjšim formatom"

Kako pa se EU ob kopici lastnih težav znajde v svetu? Hrvaški premier Plenković je menil, da je vpliv Unije globalno pod pritiskom, a še vedno obstaja. "Krize, kot so vojna v Ukrajini in napetosti na Bližnjem vzhodu z vidika diplomatske aktivnosti bolj ustrezajo manjšim formatom. Nekatere neevropske velike sile niso velike navdušenke nad institucijami. Raje razpravljajo s posameznimi državami," je orisal. Meni, da bi morala Unija še bolj razvijati svoje močne plati, se pogovarjati s partnerji, se izogibati carinskim vojnam ter najti rešitve za vojne v soseščini.

Janez Janša je medtem ocenil, da je Evropska unija, ko se v svetu sprejemajo pomembne odločitve, "pri mizi" zgolj včasih. "Pri Ukrajini, čeprav se ne zdi, je Evropa najpomembnejši igralec. Pri nekaterih drugih vprašanjih pa nismo avtomatsko zraven. Včasih se moramo boriti za stol pri mizi, kar je posledica napak iz preteklosti," je dodal.

Prihodnost Evrope bo po Babiševih besedah odvisna od izidov več volitev, ki so v pomembnih članicah na sporedu prihodnje leto, ter od evropskih volitev leta 2028. Magyar, ki je glede vloge EU v svetu pesimističen, se je z njim strinjal, Ob tem je posvaril, da na nekaterih področjih Unija ne sme zamuditi premika, sicer odločilne vloge v svetu ne bo imela več.