Vse več otrok s stiskami v čakalnih vrstah. Predlog ukrepa na mizi, a ministrstvu se ne mudi

Številni otroci in mladostniki nedopustno dolgo čakajo na prvi pregled pri pedopsihiatru. Strokovnjaki opozarjajo, da obstoječa mreža ne uspe zadostiti naraščajočim potrebam, zaradi česar se stiske lahko poglabljajo in krepijo, številni otroci in mladi pa pomoč zato iščejo na urgencah.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo skrb vzbujajočo sliko: na prvi pregled čaka vse več otrok in mladostnikov, čakalne dobe pa so vse daljše. Julija letos je bila povprečna čakalna doba z napotnico "zelo hitro" skoraj eno leto, z napotnico "hitro" 600 dni, z napotnico "redno" pa več kot 800 dni.

Najvišje doslej je tudi število čakajočih na prvi pregled. Z napotnico "zelo hitro" je julija na obravnavo čakalo 680 otrok in mladostnikov, z napotnico "hitro" 891, z napotnico "redno" pa kar 1084 otrok in mladostnikov.

V skladu s Pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah je najdaljša dopustna čakalna doba za napotnico "zelo hitro" 30 dni, za napotnico "hitro" 90 dni in za "redno" 180 dni, šteto od uvrstitve pacienta na čakalni seznam. A čedalje več otrok in mladostnikov na prvi pregled čaka še dlje. Julija je tako nedopustno dolgo čakalo 479 otrok in mladostnikov z napotnico "zelo hitro", 391 z napotnico "hitro" in 354 z napotnico "redno".

Z vzpostavitvijo Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) se je sicer dostop do pomoči izboljšal, a stroka opozarja, da obstoječa mreža ne uspe zadostiti naraščajočim potrebam – čemur pritrjujejo tudi podatki o čakalnih dobah. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so že konec leta 2024 pozvali ministrstvo k sistemski spremembi, ki bi omogočila, da bi bila v vsakem timu CDZOM zaposlena po dva pedopsihiatra, ne eden, kot trenutno določa Resolucija o Nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. Kljub akutnemu stanju na tem področju pa tudi leto in pol pozneje takšnega ukrepa ni. Mreža CDZOM še ni niti vzpostavljena v celoti.

V centrih napotnica ni potrebna, težava pa je pomanjkanje kadra

V začetku leta 2026 je v Sloveniji delovalo 26 timov v 22 CDZOM. Namen CDZOM, ki se vzpostavljajo od leta 2019 in so po navedbah ministrstva za zdravje ena ključnih reform na področju duševnega zdravja, je zagotoviti zgodnjo, celostno, multidisciplinarno in skupnostno obravnavo otrok, mladostnikov ter njihovih družin na primarni ravni zdravstvenega varstva ter tako povečati dostopnost prepoznave, obravnave in podpore otrokom in mladostnikom z duševnimi težavami. Centri delujejo v okviru zdravstvenih domov, za obravnavo pa ni potrebna napotnica.

Problem pa je pomanjkanje kadra, kar je po navedbah ministrstva tudi glavni razlog, da mreža še ni v celoti vzpostavljena. Najbolj pereče je stanje v Ljubljani, kjer od predvidenih šestih timov delujeta samo dva, in v Novem mestu, kjer po navedbah ministrstva tamkajšnjemu zdravstvenemu domu v letu 2025 ni uspelo zagotoviti minimalne kadrovske sestave tima. Prav tako se CDZOM še ni vzpostavil v Kočevju.

Z dodatnim specialistom v timu bi čakalne dobe lahko izginile ...

Nacionalni inštitut za javno zdravje je novembra 2025 pripravil analizo delovanja CDZOM. V njej so predlagali uvedbo dodatnega specialista otroške in mladostniške psihiatrije, k čemur je, kot rečeno, že pred tem pozvala tudi stroka. "Dodatni specialist otroške in mladostniške psihiatrije bo zagotovo vplival na skrajševanje čakalnih dob," so zapisali.

"Če bi v mrežo dodali še dodatnega specialista otroške in mladostniške psihiatrije v vsak CDZOM, bi to skupaj pomenilo približno 2.300 dodatnih prvih pregledov letno. Julija 2026 je bilo v mreži CDZOM 1.867 čakajočih na prvi pregled pri pedopsihiatru. Z dodatnimi specialisti bi lahko te čakalne dobe bistveno skrajšali." Dodali so sicer, da je težko napovedati, ali bi čakalne dobe s tem ukrepom v celoti izginile, saj da bi večja dostopnost do neke mere zagotovo tudi povečala povpraševanje po teh storitvah.

... a tak ukrep še ni predviden

Predlaganega ukrepa, s katerim bi torej rešili problem čakalnih dob ter omilili stiske številnih čakajočih otrok in mladostnikov, še ne bodo implementirali, je razumeti iz navedb ministrstva za zdravje. Kot so zapisali, "cilj ostaja dokončna vzpostavitev načrtovane nacionalne mreže na celotnem področju in popolnitev načrtovanih kadrovskih potreb ter nato dopolnjevanje in širjenje mreže".

Ker torej vsi obstoječi timi še niso kadrovsko zapolnjeni, nekateri pa sploh še ne vzpostavljeni, zaposlovanja dodatnih specialistov ne načrtujejo. Na NIJZ so izpostavili, da v obstoječi mreži 26 timov CDZOM trenutno manjka še 7 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. "Po naših dosedanjih izkušnjah plačnik (ZZZS) ne podpira sprememb kadrovskih normativov, če že temeljna mreža (t.j. po 1 specialist pedopsihiater na 1 tim CDZOM) ni popolnjena," so zapisali.

Pri tem so zanikali, da naj bi bil razlog za to, da se specialisti ne zaposlujejo, ta, da ni razpisanih delovnih mest. "V nekaterih krajih (npr. Novo mesto, Ravne na Koroškem) kljub razpisu ne dobijo specialista pedopsihiatrije za delo v CDZOM," so še navedli na NIJZ. "Spet v drugih krajih še čakajo, da bo njihov specializant zaključil specializacijo (npr. v Ormožu, Velenju, Idriji)."

"Timi v Ljubljani bi se takoj zapolnili, a se ne vzpostavijo"

Predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo dr. Maja Drobnič Radobuljac se strinja, da bi bilo treba najprej zapolniti mrežo, vendar pa opozarja, da so trenutno otroci po vsej državi v slabšem položaju, ker nekateri timi še niso bili niti vzpostavljeni. V Ljubljani trenutno delujeta samo dva od (po resoluciji) predvidenih šestih.

"Načeloma se strinjam, da bi se mreža morala najprej popolniti. To pomeni, da bi v Ljubljani moralo delovati šest timov, a trenutno delujeta le dva. Ljubljana je na vseh specialističnih področjih najbolj zaželeno mesto za zaposlitev. Prepričana sem, da če bi tukaj odprli delovna mesta, bi se ta takoj zapolnila. Dokler pa tukaj ne bo sploh možnosti centrov odpreti, ne morem pristajati na to, da se po drugih regijah drugega specialista ne more zaposlovati," je poudarila pedopsihiatrinja. "Ministrstvo bi moralo čim prej odpreti drugo delovno mesto v timih in hkrati zahtevati, da se v Ljubljani čim prej odpre vseh šest centrov."

V Ljubljani težava (tudi) prostori

Po neuradnih informacijah je v ZD Ljubljana že dlje časa zaposlena pedopsihiatrinja, ki naj bi bila nosilka tretjega tima, ki pa še ni začel delovati - neuradno zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov.

Za pojasnila smo prosili tako ZD Ljubljana kot Mestno občino Ljubljana (MOL). V skupnem odgovoru so poudarili, da se tudi sami soočajo s problemom pomanjkanja kadra, opozorili pa so tudi, da so za "delovanje slehernega tima nujni tudi ustrezni prostori ter celoten multidisciplinarni tim". "Ob načrtovanju mreže centrov prostorske potrebe na državni ravni niso bile ustrezno predvidene, zato danes predstavlja zagotavljanje primernih prostorov enega ključnih izzivov za nadaljnjo širitev dejavnosti," so zapisali.

Po naših neuradnih informacijah bo MOL začasne prostore, kjer bo deloval tretji tim, uredila v stavbi na Masarykovi cesti, ki je predvidena za rušenje. Na naša vprašanja, ali to drži, za kdaj je predvideno rušenje in ali je smiselno v takšni stavbi urejati prostore za zdravstveno dejavnost, niso odgovorili. Pojasnili so le, da bo prilagoditev teh prostorov na Masarykovi cesti "dokaj enostavna in ne bo zahtevala posebnih gradbenih posegov". Dodali so, da bo ta lokacija v uporabi samo do izgradnje novega zdravstvenega doma na Metelkovi.

Radobuljac je bila ob tem ostra: "Problem prostorskih kapacitet v Ljubljani torej ohranja problem čakalnih dob po vsej državi. Dokler občina ne bo zgradila prostorov, naj torej otroci čakajo v dolgih čakalnih vrstah, mladi specialisti pa naj gredo delat v tujino, od koder se mogoče nikoli ne bodo vrnili."

Na vprašanje, kakšen je načrt z vzpostavljanjem preostalih treh predvidenih timov, so na MOL odgovorili: "V ZD Ljubljana izobražujejo kadre za postopno vzpostavitev vseh predvidenih timov Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Kadrovsko mrežo načrtno krepimo. Julija 2026 smo zaposlili specialistko pedopsihiatrije. ZD Ljubljana specializira še dve specializantki pedopsihiatrije, ki bosta predvidoma zaključili specializacijo leta 2027 oziroma 2028."

V petih do sedmih letih naj bi imeli dovolj pedopsihiatrov

Na ministrstvu za zdravje so ob tem pojasnili, da je pridobivanje specialistov otroške in mladostniške psihiatrije ter specialistov klinične psihologije dolgoročen proces, saj specializacija iz otroške in mladostniške psihiatrije traja najmanj pet let, specializacija iz klinične psihologije pa štiri leta. Dodali pa so, da se s sistematičnim načrtovanjem specializacij število teh specialistov pomembno povečuje. Po podatkih NIJZ je bilo na dan 1. 1. 2026 v zdravstvenem sistemu zaposlenih 52 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije ter 30 specializantov. V letu 2016 jih je bilo zaposlenih zgolj 25.

Tudi mreža CDZOM se je v zadnjih letih kadrovsko okrepila. Po podatkih evalvacije NIJZ je bilo ob začetku spremljanja leta 2021 v enajstih delujočih timih zaposlenih 7 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije in 9 specialistov klinične psihologije, na dan 1. 1. 2026 pa je v 26 timih delovalo že 19 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije ter 33 specialistov klinične psihologije.

"Ob sprejemu Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja je bilo ocenjeno, da bo Slovenija dolgoročno skupno potrebovala približno 80 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Glede na trenutno število specializantov pričakujemo, da se bo ta cilj v naslednjih petih do sedmih letih postopoma dosegel," so sporočili z ministrstva.

Po epidemiji izrazito povečanje potreb

"Kljub temu ostajajo potrebe večje od razpoložljivega kadra in organizacijske mreže, predvsem zaradi izrazitega povečanja potreb po obravnavi otrok in mladostnikov po epidemiji covida-19, boljše prepoznave duševnih motenj ter širjenja mreže skupnostnih služb, ki omogočajo zgodnejše odkrivanje in napotovanje otrok v obravnavo," so poudarili na ministrstvu.

Radobuljac je dodala, da se letos prvič po epidemiji kaže, da je prenehal naraščati pritisk na psihiatrične urgence. Pristojne službe sicer še vedno čutijo posledice epidemije, saj veliko otrok, ki so v minulih letih potrebovali pomoč, še vedno nadaljuje z obravnavo. "Ko otroci enkrat potrebujejo obravnavo, jo večinoma potrebujejo kar nekaj let. To ni en pregled in tablete, kot je to pri pljučnici," je dejala zdravnica.

Na Ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da bodo vsa priporočila evalvacije podrobno preučili skupaj z NIJZ, ZZZS in stroko. "Nadaljnji razvoj mreže bo temeljil na ugotovitvah evalvacije, dejanskih potrebah prebivalstva ter možnostih zagotavljanja ustreznega strokovnega kadra, s povečevanjem števila specializacij, dokončanjem nacionalne mreže CDZOM, izboljšanjem prostorskih pogojev in digitalne podpore ter postopnim uresničevanjem načrtovanih ukrepov, pri čemer ostaja naš cilj zagotoviti čim bolj dostopno, kakovostno in pravočasno obravnavo otrok in mladostnikov z duševnimi stiskami," so še navedli.