Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo nov predlog zakona o digitalizaciji zdravstva. Prvotni zakon, ki je nastal še pod ministrom Danijelom Bešičem Loredanom in naj bi bil eden od temeljev zdravstvene reforme, je zaradi številnih pripomb, tudi o neustavnosti, klavrno propadel. Zakon predvideva ustanovitev novega državnega podjetja, ki bo skrbelo za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema.
Ministrstvo za zdravje je konec prejšnjega tedna v javno razpravo poslalo nov predlog zakona o digitalizaciji zdravstva. Po predlogu bi zdravstveno dokumentacijo prenesli v poenoten digitalni zapis in zbrali na enem mestu v t. i. nacionalnem eKartonu. Predvidena je tudi ustanovitev državnega podjetja za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema.
Gre za drugi poskus uzakonitve tega področja v času aktualne vlade, saj je prvi predlog zakona o digitalizaciji zdravstva klavrno propadel. Nastal je še v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ki je napovedoval, da pacientom ne bo več treba nositi papirjev in zgoščenk med ambulantami, preprečeni naj bi bili nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene kartoteke, obljubljal je jasnost in transparentnost podatkov, ki da bo omejevala korupcijo. Poudarjal je tudi, da zdravstvene reforme, ki je najpomembnejši projekt aktualne koalicije, brez tega zakona ne more biti.
Zakon bi moral po prvotnih načrtih začeti veljati že s 1. januarjem letos, ko bi morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem. A se je zapletlo. Oktobra lani je predlog prvotnega zakona na parlamentarnem odboru za zdravstvo zaključil zakonodajno pot. Na predlog zakona so različni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), izvajalci zdravstvenih storitev in parlamentarna zakonodajnopravna služba podali številne pripombe. Najostreje mu je nasprotovala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki je opozorila, da je zakon neustaven in v neskladju z zakonom o varstvu osebnih podatkov, da prinaša preveč tveganj za posameznike ter da je v številnih bistvenih delih pomanjkljiv in nejasen. Vse te pomanjkljivosti so v Loredanovem zakonu ostale kljub temu, da naj bi se ministrstvo z informacijsko pooblaščenko usklajevalo o besedilu zakona.
Preveč pripomb, zato raje nov zakon
Ker je bilo pripomb, predlogov, nejasnosti in neusklajenosti z drugimi zakoni ob Loredanovem predlogu zakona preveč, so se na ministrstvu pod novim vodstvom Valentine Prevolnik Rupel odločili, da spišejo nov zakon. Napovedali so ga do konca lanskega leta, a so predlog v javnost poslali šele zdaj. V novi različici naj bi naslovili tako pomisleke informacijske pooblaščenke kot drugih deležnikov.
Toda v uradu pooblaščenke pravijo drugače. “Informacijski pooblaščenec z zadnjo verzijo predloga zakona o digitalizaciji zdravstva ni bil seznanjen, zato je podrobneje ne more komentirati,” so nam sporočili iz urada. Nazadnje so bili z ministrstvom za zdravje v stikih glede zakona januarja letos, ko so spisali mnenje o omenjenem zakonu. “Na prvi pogled se zdi, da številne skrbi, na katere je opozarjal informacijski pooblaščenec, ostajajo relevantne, podrobnejše mnenje pa bo pooblaščenec podal v okviru javne razprave, skupaj z drugimi deležniki,” so poudarili v uradu Mojce Prelesnik.
Zakon bo, če bo sprejet, vsem zdravstvenim izvajalcem naložil, da zdravstveno dokumentacijo vnašajo v centralni elektronski zdravstveni sistem (CeZIS). Tako bodo vsi relevantni zdravstveni podatki zbrani na enem mestu, kar bo po navedbah ministrstva olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov. Poleg tega bo to stroškovno učinkovito, ker ne bo več potrebe po ponavljanju drage diagnostike, je razvidno iz predloga zakona.
Predlog predvideva tudi možnost dostopa do zdravstvenih podatkov posameznega pacienta za vse zdravstvene delavce in sodelavce v timu, ki oskrbuje pacienta. “Pri tem predlagatelj pojasnjuje, da lahko zdravstveni delavec in zdravstveni sodelavec vpogledata samo v tisto dokumentacijo in samo v tistem obsegu, ki je nujno potreben za obravnavo pacienta, in ne v vso drugo dokumentacijo, za katero v osnovi ni imel podlage za vpogled, saj gre v tem primeru za nepooblaščeni dostop do osebnih podatkov,” je navedlo ministrstvo.
Ob nudenju nujne zdravstvene pomoči bi načelo nujnega vpogleda zdravstvenemu delavcu omogočilo dostop do zdravstvenih podatkov, ki jih v tistem trenutku nujno potrebuje. Gre zlasti za podatke, ki se nanašajo na zdravstvena stanja ali posebnosti, od katerih je močno odvisen potek zdravljenja, na primer o alergijah ali krvni skupini.
Kot so ob prvem predlogu zakona za N1 povedali nekateri strokovnjaki za informacijske sisteme v zdravstvu, prenašanje izvidov od osebnega zdravnika do specialista in nazaj ni pravi problem, saj da lahko specialisti oziroma zdravniki na sekundarni in terciarni ravni že zdaj dostopajo do izvidov predhodnih diagnostičnih pregledov, a se kljub temu pogosto odločajo za ponovne preiskave.
Novo državno podjetje
Zakon predvideva oblikovanje gospodarske družbe v 100-odstotni državni lasti, ki bo skrbela za kontinuiran razvoj in vzdrževanje sistema CeZIS. Država bo podjetju namenila 13 milijonov evrov ustanovitvenega kapitala. Zagotavljalo bo strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, neprekinjeno delovanje sistema, zaradi večje ekipe strokovnjakov različnih področij pa bo njeno delovanje agilno glede na pogoste nove funkcionalne zahteve in potrebe po upravljanju s podatki. “Od te družbe se pričakuje dežurstvo 24 ur na dan, vse dni v tednu in skladno z zakonom rotacije osebja na sedem dni. Zato je nujno zagotoviti dovolj zaposlenih, ki se bodo lahko nadomeščali in opravljali enake naloge,” v predlogu zakona navaja ministrstvo.
Zaposlenim v IT-oddelkih oziroma IT-strokovnjakom pri izvajalcih bodo, kot predvideva zakonski predlog, ponudili možnost prezaposlitve pri izvajalcu centralne digitalizacije, saj bodo izvajalci dobili manj sredstev iz naslova zdravstvenih storitev. Ker je vedno potrebna pomoč na mestu izvajanja zdravstvenih storitev, bodo nekateri zaposleni ostali na delovnih mestih v zavodih v storitvenih centrih in službah za pomoč uporabnikom, predvideva ministrstvo.
Predlog zakona namesto dotedanjih približno 80 zbirk podatkov predvideva le štiri krovne zbirke podatkov – osnovno zdravstveno dokumentacijo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, centralni elektronski zdravstveni zapis, vire v zdravstvu in presejalne programe. Manj zbirk ne bi onemogočilo obdelave podatkov za zdravstvene namene, od rezultatov pa se pričakuje, da bodo prispevali k izboljšanju prepoznavanja bolezni in posledično bolj učinkovitemu zdravljenju, piše v predlogu. Posebno skrb predlog namenja tudi ranljivim posameznikom, ki bi imeli za vpogled v sistem CeZIS možnost pooblastiti druge osebe.
Globe in celo odvzem licence
Kot so opozorili pri Financah, predlog zakona predvideva tudi globe in celo možnost odvzema zdravniške licence za kršitelje. Globe znašajo od pet tisoč do 15 tisoč evrov za pravno osebo, od dva tisoč do šest tisoč za samostojnega podjetnika, od 500 do pet tisoč evrov za odgovorno osebo in od 250 do 2.500 evrov za posameznika. Predvidene so za prekrške, če se zdravstveni in drugi podatki obdelujejo ali se do njih dostopa v nasprotju z zakonom, in če se zdravstvene dokumentacije ne vnaša v eKarton.
Ministrstvo predlaga tudi dopolnitev zakona o zdravniški službi, tako da bi lahko zdravniška zbornica začasno za do največ pet let odvzela licenco zdravniku, če ta ne bi vnesel zdravstvenih podatkov v elektronski sistem. Kot pišejo pri Financah, je odvzem licenc malo verjeten, saj zdravniška zbornica tudi zaradi resnejših zadev zelo redko kaznuje zdravnike s tem ukrepom. Zdravstveni izvajalci imajo že po zdajšnji zakonodaji dolžnost, da podatke vnašajo v centralni register podatkov o pacientu, niso pa bile doslej uzakonjene sankcije.
Med zdravniki je sicer neuradno slišati, da je predlog o kaznovanju z odvzemom licenc nesprejemljiv, saj da je to podobno, kot če bi tiste, ki se vozijo brez vinjete, kaznovali z odvzemom vozniškega izpita. Zdravniška zbornica bo svoje pripombe na zakon, tako kot drugi zainteresirani, podala do 12. maja, do takrat bo namreč zakon v javni obravnavi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje