Dolgotrajna oskrba: predlogu zakona se obeta zadostna podpora za nadaljevanje

Slovenija 21. Okt. 202116:20 > 19:41
Delite:
Dolgotrajna oskrba
Foto: Srdjan Živulović/BOBO

V poslanskih vrstah so ob današnji prvi obravnavi predloga zakona o dolgotrajni oskrbi enotni, da je sistemska ureditev tega področja nujna. Največ kritik je bilo slišati na račun pomanjkanja finančnih virov, kljub temu gre pričakovati, da bo predlog uspešno prestal prvo obravnavo. Večina poslanskih skupin je tudi že napovedala vložitev dopolnil.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na seji DZ izpostavil, da gre za izredno pomemben zakon za vsakogar od nas. Nujno se mu zdi, da na tem področju kot država naredimo korak naprej, zato je poslance pozval, naj odmislijo volitve in strankarsko politiko, pri obravnavni zakona pa razmišljajo predvsem o ljudeh.

“V Sloveniji je delna ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, urejena je v več različnih zakonih in različnih predpisih, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Z novim zakonom se bo to poenotilo,” je izpostavila poslanka SDS Alenka Jeraj. Bila je tudi kritična, da država kljub temu, da so bile zadnjih 10 let na oblasti socialne in leve vlade, še nima sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe.

Tudi poslanka NSi Iva Dimic je opozorila, da Slovenija zamuja z uvedbo sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, zato je nujna vzpostavitev zavarovanja in učinkovite mreže ustanov za dolgotrajno oskrbo. “V ta namen je treba zagotoviti javna sredstva in jih dopolniti z zasebnimi,” je dejala.

Da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavno, ocenjujejo tudi v SMC. Ob tem po besedah poslanke Mojce Žnidarič verjamejo, da lahko vsebino še dopolnijo in tako odpravijo morebitne pomanjkljivosti. Po njenih besedah zakon prinaša številne dobre rešitve, med drugim razvrščenost storitev v različne kategorije, ki omogočajo, da posameznik čim dlje ostane v domačem okolju.

Podporo predlogu so danes napovedali v vseh koalicijskih strankah.

Kritike na račun pomanjkanja finančnih virov

Po oceni poslanca LMŠ Janija Möderndorferja je predlog nedorečen, nedosleden in nejasen. “Tega zakona se ne da urediti z dopolniti, ker že v sami osnovi govori o tem, da se bo nekaj uredilo kasneje, z nekim drugim zakonom, z neko drugo vlado, z nekimi drugimi koncepti,” je dejal. Predlog zakona namreč predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, do njenega sprejetja pa bo razliko pokrival državni proračun.

Tako Möderndorfer kot poslanec SD Soniboj Knežak sta bila kritična, da predlog zakona ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu. Če bo prišel v drugo obravnavo, bodo v SD zahtevali “jasno ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe z uvedbo medgeneracijskega in solidarnostnega socialnega zavarovanja, kjer bodo vsi prispevali po svojih možnostih”. Pričakujejo tudi jasno določitev košarice pravic.

Primožu Siterju iz Levice pa se najbolj problematičen zdi predlog, da se do vzpostavitve novega prispevka dolgotrajna oskrba financira tudi iz prenesenih sredstev iz pokojninske in zdravstvene blagajne. Kot je izpostavil, gre za namenska sredstva za zdravstvo in pokojnine, ob tem pa ni nobene ocene, kaj bo to za obe blagajni pomenilo. Dodal je še, da iz predloga sprememb proračuna za leto 2022 ni jasno, ali je ta denar v proračunu dejansko zagotovljen.

V SAB se zavedajo, da bodo glede na demografske trende nujni določeni ukrepi. A kot je ob tem opozorila vodja poslancev Maša Kociper, predlagane rešitve v zakonu po njihovi oceni niso dovolj dorečene. Med drugim je izpostavila, da bi vse storitve morale biti jasno določene v zakonu, in ne samo v podzakonskih aktih. V prvi obravnavi predlogu ne bodo nasprotovali, v nadaljevanju pa pričakujejo, da bo predvsem koalicija s svojimi predlogi dopolnil odgovorila na izpostavljene pomisleke.

Podobno je dejal tudi poslanec stranke Desus Branko Simonovič. Napovedal je, da bodo v Desusu “s pozitivno naravnanostjo ter konstruktivno držo” predlog po prvi obravnavi podprli, je pa že napovedal, da bodo vložili ustrezna dopolnila. “Zakon ni ne koalicijski ne opozicijski, je pa izredno pomemben in ne dopušča prostora za kakršenkoli politični prestiž. Zato je prav, da stopimo skupaj in dosežemo konsenz okoli tako pomembnega vprašanja,” je pozval.

“Ni idealen niti ni optimalen, je pa izjemno pomemben za sedanje in prihodnje generacije,” je o predlogu dejal tudi poslanec NeP Jurij Lep. Pozdravljajo, da se nanaša na vse polnoletne prebivalce in prinaša različne načine koriščenja pravic. Kot največji problem pa izpostavljajo pomanjkanje vira vira financiranja. “Proračun bo težko vzdržal predvidene izdatke,” je opozoril in kot nerealno ocenil pričakovanje, bi dodatne vire dobili iz sredstev demografskega sklada, ko pa je zakon o tem obtičal v parlamentarni proceduri. Nepovezani poslanci mu v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali, tako kot DeSUS pa tudi oni pozivajo k čim širši razpravi v okviru poslovniških možnosti DZ.

V SNS so rezultat dela ministrstva za zdravje ocenili kot odličnega. “Dolgotrajna oskrba se z zakonom ureja na sistemski ravni. Sedaj je področje urejeno v sedmih različnih zakonih, kar pomeni, da povprečni državljan sploh ne more poznati obsega svojih pravic,” je dejal poslanec Jani Ivanuša. Menijo tudi, da je treba poskrbeti, da starostniki živijo čim dlje v njim ljubem okolju, institucionalno varstvo pa naj bo uporabljeno le v skrajnem primeru.

Komentari

Vaš komentar