Smo sredi zime, a ponekod še vedno naletimo na komarje. Da bi lahko ti postali stalnica tudi v zimskih mesecih, izredni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti Gregor Belušič ne izključuje. "Pričakujemo lahko tudi prihod novih vrst komarjev. Med njimi bodo zelo verjetno tudi prenašalci nevarnih bolezni," poudarja. Neobičajno dejavni pa so po njegovih besedah tudi klopi, ki zaradi mile zime niso otrpnili v tleh.
Tokratna zima je zelo topla. Po tem, ko smo bili v mesecu decembru priča vremenskemu preobratu, ki je vodil do temperaturnih rekordov, smo ob nastopu koledarske zime 21. decembra izmerili celo temperature, ki bi bile bolj primerne za pomlad. Čeprav bi moral biti mesec januar najhladnejši mesec v letu, pa temu, kot vidimo, ni tako.
Zaradi mile zime zato tudi ne preseneča, da tu in tam še vedno naletimo na leteče nadloge — komarje. V Sloveniji poznamo 35 vrst komarjev, od tega so tri vrste invazivne. Komarji sicer pozimi preživijo kot jajčeca. “Nekatere vrste pa preživijo zimo v odrasli obliki, vendar v stanju otrplosti. V toplem vremenu lahko začnejo letati. Ti komarji so tisti, ki jih srečamo sedaj,” za N1 pojasnjuje Gregor Belušič, izredni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti. A kljub temu, da še vedno letijo naokoli, to še ne pomeni nujno, da tudi pikajo.
N1 STUDIO: Namesto mraza in snega zvončki in trobentice
PREBERITE ŠE: Komarji: leteča nadloga, ki nam pije kri
INTERVJU: Klimatolog pojasnjuje, kakšna bo letošnja zima
“Spremenjeno podnebje bo vplivalo na plenilce komarjev”
Ob tem se poraja tudi vprašanje, ali bi lahko mila zima vplivala na večjo prisotnost komarjev v spomladanskih in poletnih mesecih, ko jih je že tako največ. Belušič odgovarja, da morda. “Med vsemi vrstami komarjev bomo gotovo našli tiste, ki bodo ob milih zimah postale pogostejše, pa tudi tiste, ki bodo uspevale slabše. Morda bo količina vseh komarjev zato večja, ne pa nujno,” pravi.
Po Belušičevih besedah bo spremenjeno podnebje vplivalo tudi na plenilce komarjev, na podobo kompleksen način. “Vsekakor lahko v prihodnosti računamo na spremenjeno vrstno sestavo. Pospešeno izumiranje vrst, ki smo ga povzročili s spremembami okolja, bo verjetno privedlo do osiromašenja vrstne pestrosti. To pa utegne biti pravi razlog za nepredvidljive spremembe, tudi eksplozijo populacij tistih vrst, ki bodo manj prizadete, ali pa bodo prizadeti njihovi plenilci,” predstavlja prihodnost Belušič.
POGLOBLJENO: Ko pikajo komarji …
POGLOBLJENO: Komarji in genetska metoda za samouničenje
Dejstvo sicer je, da k milejšim zimam pripomorejo tudi podnebne spremembe, ki bi lahko v prihodnje vodile v še bolj topel zimski čas. Če bi mile zime postale stalnica, bi lahko tudi v Sloveniji komarji postali ne samo poletna, temveč tudi zimska nadloga. “S segrevanjem ozračja se žuželke počasi pomikajo od juga proti severu. Pričakujemo lahko tudi prihod novih vrst komarjev. Med njimi bodo zelo verjetno tudi prenašalci nevarnih bolezni,” poudarja Belušič, ki si sicer časovnega okvira tega scenarija ni upal napovedati.
Poleg komarjev ljudje te dni opažajo tudi klope, ki so v primerjavi s komarji bolj trdoživi. Zima jim ne škoduje pretirano, saj so zelo odporni na mraz. Po besedah sogovornika klopi zmrznejo šele pod –10 stopinj Celzija, vendar pa se v naravi takšnim temperaturam izognejo tako, da se zarijejo globoko v tla, ali pa preživijo v živalskem kožuhu.
“Sedaj smo priča nenavadno visoki stopnji dejavnosti klopov, ki niso otrpnili v tleh. Nekateri menijo, da lahko klope prizadenejo hitre spremembe temperature, kot so na primer nenadne otoplitve sredi zime, ki jim sledi mraz, ko se ne utegnejo umakniti. Če bomo letos videli kaj prave zime, bo učinek na klope morda nepričakovan,” še pojasnjuje Belušič.
PREBERITE: Vsak klop ne prenaša bolezni, vseeno pa se je treba zaščiti
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!