Sindikati, začudeni nad izjavami ministra Širclja, pričakujejo pojasnila ministra Matoza

Sedanja vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo spremenila z reformo dogovorjen plačni sistem. Uvesti želi, kot je nedavno za tednik Demokracijo ponovil finančni minister Andrej Šircelj, ločen plačni sistem za posamezne poklice, "predvsem pa želim takšno ureditev, da bo delo plačano glede na učinke, ki jih posameznik pri svojem delu dosega. To pomeni, da tisti, ki dela odlično, dobi tudi odlično plačo, kar mu omogoča sistem dodatnega nagrajevanja. Kdor dela povprečno ali dobro, recimo, bo dobil dobro plačo, kdor dela slabo, pa bo dobil slabo plačo. Kdor dela zelo slabo, pa plače ne bo dobil. Menim, da moramo ukiniti uravnilovko". Tako minister, ki meni, da je treba rast plač v javnem sektorju umiriti.

V sindikatih javnega sektorja se tovrstnim izjavam čudijo. "Posamezni poklici imajo že sedaj svoje kolektivne pogodbe, v katerih so tudi posamezna delovna mesta, tako da ni povsem jasno, kaj bi minister oziroma vlada še urejala," meni vodja ene od pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Podobno razmišlja Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki pravi, da zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju tako ali tako določa zgolj skupni minimum, medtem ko so specifike urejene v kolektivnih pogodbah. Z ločenimi plačnimi sistemi za posamezne poklicne skupine, ki bi hkrati ostale v javnem sektorju, pa bi dobili plačne sisteme več hitrosti. "To pomeni, da bi eni dobili več kot drugi, kar je mogoče bodisi na račun drugih ali ob drugih. Ta ideja je že dolgo v zraku, vendar ji mi nasprotujemo," pravi Ilešič Čujovič.

Kaj z dogovorom z interventnimi radiologi sporoča minister Ostrc drugim v zdravstvu?

Spomnimo. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides si že dolgo prizadeva za samostojen plačni steber, pri čemer so bile vse dosedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše (SDS) zelo naklonjene zdravništvu. In očitno bo tudi sedaj tako, saj se je minister za zdravje Tadej Osterc že v prvih dveh tednih ministrovanja srečal s predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij, v kateri je tudi Fides, medtem ko drugi sindikati na področju zdravstva kljub prošnji na srečanje z ministrom še čakajo.

Ilešič Čujovič v luči želja posameznih poklicnih skupin in izkušenj iz preteklosti, ko se je vsakič sprožil plaz sindikalnih plačnih zahtev po tem, ko so vlade ugodile posameznim poklicem, tudi dogovor ministra Ostrca z mariborskimi radiologi označuje kot zaskrbljujoč.

"Seveda mora minister na teren, ko so težave, a on ni njihov delodajalec, njihov delodajalec je vodstvo UKC Maribor. Kakšno sporočilo je to drugim poklicnim skupinam v zdravstvu, kjer prav tako primanjkuje kadra," se sprašuje predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Sindikalistom, tudi Branimirju Štruklju, vodji Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), se zdijo nenavadne tudi Šircljeve izjave, da javni uslužbenci, ki delajo slabo, ne bi dobili plače. "Obstajajo ukrepi, kako ravnati, če nekdo ne dosega pričakovanih rezultatov. Da ne bi dobil plače, bi bila kršitev zakonodaje." Tako Štrukelj, ki upa, da gre zgolj za poletno obarvane izjave. "V nasprotnem primeru bodo morali zvoniti vsi alarmi."

Nagrajevanje zelo uspešnih že sedaj

V javnem sektorju sicer že sedaj obstaja nagrajevanje tistih, ki dosegajo nadpovprečne rezultate, opravljajo zahtevnejša dela, sodelujejo pri posebnih projektih ali dlje časa opravljajo delo odsotnih sodelavcev skozi izplačilo delovne uspešnosti, zato se zdijo ministrove izjave nekoliko nenavadne. Razen če minister ocenjuje, da se delovna uspešnost, v kateri sta od začetka leta združeni redna delovna uspešnost in povečan obseg dela, ne deli po strokovnih kriterijih. A tega iz njegovih dosedanjih izjav ni mogoče razbrati.

Nejasnosti, kaj dejansko namerava vlada, je veliko. Tudi o tem, ali bodo v celoti izvedli plačno reformo, ki naj bi bila zaključena do januarja 2028. Doslej je celoten znesek reformnega dviga plače po podatkih ministrstva za notranje zadeve in javno upravo prejelo 22 odstotkov javnih uslužbencev.

Sindikati zaradi vsega naštetega pričakujejo, da jim bo minister za notranje zadeve in javno upravo, Franci Matoz, pojasnil vladne načrte. Minuli teden je glavna sindikalna pogajalca, Počivavška in Štruklja na vljudnostno srečanje, kljub drugačnim pričakovanjem, sprejel zgolj državni sekretar Božo Predalič. Do prvega srečanja vladne in sindikalne pogajalske skupine naj bi tako prišlo šele septembra.