Ali lahko Janez Janša govori v imenu EU?

Svet 23. Avg. 202113:52 > 15:417 komentarjev
Delite:
Janezj Janša
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Kažejo Janševi zapisi konsenz EU glede afganistanskih beguncev? Profesorica prava EU na Univerzi v Mariboru Janja Hojnik pravi, da predsedovanje Svetu EU ne pomeni, da ima članica večji vpliv, evropska poslanka Irena Joveva iz vrst LMŠ pa dodaja, da predsedujoča država ne govori v imenu EU. Medtem je Miha Blažič iz delovne skupine za azil prepričan, da Janšev zapis ni daleč od konsenza EU.

Potem ko je predsednik vlade Janez Janša na Twitterju zapisal, da Evropska unija (EU) ne bo odpirala nobenih evropskih “humanitarnih” koridorjev za Afganistan, je zdaj dodal še, da podpore temu med članicami ni. Italijanski poslanec v Evropskem parlamentu Brando Benifei je namreč po Twitterju Janeza Janšo spraševal, kje je bilo o tem odločeno. Pridružil se je mnenju predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolia, da Janša nima pravice govoriti v imenu EU. Dodal je še, da Italija nasprotuje tem škandaloznim besedam in da bi moral Janša zanje odgovarjati pred Evropskim parlamentom.

Janša je na zapis odgovoril, naj Benifei našteje države EU, ki bi danes glasovale za ponovno odprtje migrantskega koridorja z Afganistanom in bile pripravljene sprejeti sorazmeren del migrantov.

V ločenem zapisu na Facebooku pa je Janša še dodal: “Če se proti talibanom lahko v nekaterih delih Afganistana organizirajo in borijo ženske, se naj/lahko tudi moški. Ni dolžnost EU ali Slovenije, da pomaga in plačuje vsakemu na planetu, ki beži, čeprav bi se lahko boril za svojo domovino.”

Hojnik: Janša kot premier predsedujoče države nima te pristojnosti

Janša kot premier države, ki predseduje Svetu Evropske unije, zunanjepolitičnih vprašanj ne more komentirati v imenu EU, je razložila profesorica prava EU na Univerzi v Mariboru Janja Hojnik. Pristojnosti predsedujoče države je na področju zunanje politike zmanjšala lizbonska pogodba, pristojnost pa ima visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko EU. Na tem položaju je trenutno Josep Borrell. Sprašuje se, ali je Janša naredil povzetek minulih Svetov EU.

Članice odločitve o teh vprašanjih sprejemajo v Svetu EU, Slovenija ima v njem relativno majhno število glasov, saj je to sorazmerno s številom prebivalcev. Predsedovanje Svetu EU državam članicam prinaša koordinacijsko vlogo in vodenje sej. Ne pomeni pa to, da imajo večji vpliv ali večje število glasov.

Janja Hojnik
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Joveva: Takšna retorika članice EU oddaljuje od ureditve migrantske zakonodaje

Janševi zapisi so čista provokacija, meni evropska poslanka Irena Joveva iz vrst LMŠ. “Predsedovanje Svetu EU ne pomeni, da država predseduje EU ali pa da lahko govori v njenem imenu. Menim, da Janša to dobro ve,” je dejala poslanka in dodala, da so zapisi namenjeni Janševim volilcem in odvračanju pozornosti.

Opozorila je, da države EU nimajo skupne migrantske politike. Evropski parlament se je do nje že opredelil, zataknilo se je v Svetu EU. “Ta retorika še dodatno oddaljuje stališča držav članic tako od Evropskega parlamenta kot tudi od morebitnega kompromisa,” je povedala poslanka.

“Z gotovostjo lahko trdim, da so Janševa stališča v evropskem političnem prostoru v manjšini. Je pa ravno migrantska politika tista, kjer desni populizem najbolj vpliva na percepcijo stanja in posledično nezmožnost dogovora glede zakonodaje,” je povedala Joveva. Čeprav so države, ki nasprotujejo sprejemu beguncev, v manjšini, se morajo za uspešen sprejem zakonodaje strinjati vse države. “Ne morem biti optimistična, da bo do konsenza prišlo zaradi afganistanske situacije,” je dodala.

Na zapis, naj Afganistanci ostanejo doma in se borijo, pa je dejala, da je najlažje biti ciničen. “Realnost je taka, da bodo Afganistanci želeli na varno in s tem se bo treba soočiti solidarno,” je dodala Joveva.

V kabinetu evropske poslanke Ljudmile Novak (NSi) pa so pojasnili, da k odzivu predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolia ni kaj dodati.

Blažič: Janša govori resnico

Miha Blažič iz delovne skupine za azil je prepričan, da Janšev zapis ni daleč od konsenza EU. Meni, da je mogoče pričakovati bolj protokolarne izjave predstavnikov EU, a hkrati že potekajo pogovori, kako zapreti zunanje meje.

“Države bodo sprejele simbolično število beguncev, številni pa za azil ne bodo mogli zaprositi,” je dejal. Če ne bo vzpostavljen humanitarni koridor, ostaja odprto vprašanje, kako naj Afganistanci sploh zaprosijo za azil: veleposlaništva v Kabulu ne funkcionirajo, sosednje države pa so že sprejele več milijonov beguncev. Ljudje bodo, če Slovenija in Evropska unija ne bosta pripravili načrta za varno pot beguncev, v Evropo prišli na enak način kot leta 2015. A so tokrat mejne policije na migrantski val bolje pripravljene, več bo nasilja in represije, meni Blažič.

Kritičen je tudi do “PR-poteze obrambnega ministrstva“, ki je evakuiralo eno družino in se z njo na brniškem letališču fotografiralo. Spomnil je, da je v Sloveniji več Afganistancev, ki jim je bila zavrnjena prošnja za zaščito. Dva izmed zavrnjenih Afganistancev sta v postopku vračanja, eden tukaj čaka že več kot šest let. Med Afganistanci, ki jim je bila zavrnjena prošnja za zaščito je tudi sodelavec na mirovnih misijah Nata, ki je predložil ustrezna dokazila. “Če bi Slovenija mislila resno, bi naredila tudi revizijo postopkov pri ljudeh, ki so že v državi,” je poudaril. V zadnjih dvajsetih letih je status mednarodne zaščite dobilo zgolj 62 prosilcev, je navedel.

Logar: Breme migrantskega vala bodo prevzele okoliške države

Zunanji minister Anže Logar je v intervjuju za N1 minuli teden sicer pojasnil, da je Slovenija pripravljena sprejeti do pet Afganistancev, ki so v preteklih 20 letih sodelovali s skupno evropsko zunanjo službo. Kaj več za begunce iz Afganistana Slovenija po besedah zunanjega ministra ne namerava storiti, niti ni pripravljena spremeniti dosedanje prakse, po kateri je že leta na vrhu evropske statistike zavračanj prošenj za azil Afganistancev.

Anže Logar
Foto : Egon Parteli/N1

“EU bo poskrbela, da bodo okoliške države Afganistana prevzele breme migrantskega vala,” je v intervjuju dejal Logar in dodal, da EU namerava migrantski val zaustaviti v dogovoru z mejnimi državami Afganistana, posamezne države, ki so tam sodelovale, pa so napovedale, koliko državljanov Afganistana bodo prevzele na lastno pobudo.

“Slovenija bo solidarno sodelovala pri tistih osebah, ki so aktivno sodelovale bodisi s predstavniki Slovenske vojske bodisi z Evropsko službo za zunanje zadeve. S to je sodelovalo približno 500 Afganistancev in določen del jih bo Slovenija prevzela. S Slovensko vojsko pa sta sodelovala dva tolmača skupaj z družinskimi člani,” je bil še jasen Logar.

Komentari

Vaš komentar