Američani so na vmesnih volitvah izbirali kandidate v predstavniškem domu, kjer bolje kaže republikancem, in v senatu, kjer je za zdaj izid tesen. Do uradnih rezultatov bo v nekaterih zveznih državah treba počakati tudi več dni, da preštejejo glasove po pošti in s predčasnih volitev. Ker se pričakovani republikanski val ni zgodil, v stranki rastejo napetosti med bivšim predsednikom Donaldom Trumpom in drugimi. Trump naj bi za polomijo v Pensilvaniji krivil celo svojo soprogo in nekdanjo prvo damo Melanio Trump. V nekaj zveznih državah so volilci odločali tudi o pravici do splava, pri čemer so v treh državah glasovali za zaščito te pravice.
V ZDA so potekale volitve za 435 sedežev v predstavniškem domu in za 35 od 100 sedežev v senatu. Prvi izidi torkovih ameriških volitev sredi predsedniškega mandata kažejo, da se bodo demokrati najverjetneje odrezali veliko bolje, kot so jim napovedovale ankete.
V predstavniškem domu so imeli do zdaj tesno večino demokrati z 220 sedeži, tokrat pa bolje kaže republikancem. CNN poroča, da so republikanci do zdaj osvojili 204 sedeže, medtem ko so jih demokrati 187. Za večino je treba osvojiti 218 sedežev.
V senatu so volitve potekale za 35 sedežev. Delni rezultati kažejo, da imajo republikanci zagotovljenih 49 sedežev, demokrati pa 48 sedežev v 100-članskem senatu.
Demokrati so sicer doživljali boleče poraze. Med njimi je primer predsednik demokratske kampanje za kongres Patrick Maloney, ki je v tekmi za sedež v liberalnem newyorškem Westchestru izgubil proti republikanskemu državnemu kongresniku Miku Lawlerju.
Nasprotno je moral poraz priznati senatni kandidat republikancev v Pensilvaniji s Trumpovo podporo Mehmet Oz. Zmaga demokrata Johna Fettermana je doslej tudi edini odvzem senatnega sedeža nasprotni stranki.
Drugod v senatnih tekmah doslej ni bilo prav nobenega presenečenja oziroma republikancem doslej demokratom ni uspelo odvzeti nobenega sedeža. Priložnost za presenečenje so demokrati izgubili v Ohiu, kjer je kandidat s podporo Donalda Trumpa J. D. Vance premagal demokrata Tima Ryana za sicer republikanski sedež.
Republikanci so tokrat glede na vzporedne ankete uspeli dobiti večino glasov belih žensk, bolje kot leta 2018 pa so se odrezali pri skoraj vseh drugih kategorijah prebivalstva. Demokrati so leta 2018 na vmesnih volitvah uživali podporo 63 odstotkov latinskoameriških volivcev, sedaj pa le 55-odstotno.
V stočlanskem senatu imajo trenutno s 50 sedeži proti 48 tesno večino republikanci. Vendar pa dva neodvisna senatorja glasujeta skupaj z demokrati, odločilni glas pa jim nato prispeva še podpredsednica ZDA Kamala Harris. Od izida volitev v zveznem kongresu bosta sicer odvisni zadnji dve leti mandata demokratskega predsednika Joeja Bidna. Če bo izgubil večino v kongresu, bo njegovo vladanje namreč močno omejeno.
DeSantis brez težav premagal Christa
So pa že znani izidi guvernerskih volitev v nekaterih zveznih državah. Za guvernerja Floride je bil znova izvoljen republikanec Ron DeSantis, ki naj bi se na predsedniških volitvah čez dve leti potegoval tudi za vstop v Belo hišo, s čimer bi lahko konkuriral Trumpu. Ta je DeSantisu svetoval, naj se ne poda v predsedniško bitko. “Mislim, da bi delal napako. Mislim, da bazi to ne bi bilo všeč,” je nekdanji predsednik povedal za Fox News.
DeSantis je brez težav premagal nekdanjega guvernerja Charlieja Christa, ki je bil v preteklosti republikanec, nato je zamenjal stranko.
“Zame se boj šele začenja,” je po razglasitvi zmage dejal 44-letni DeSantis in nakazal, kaj bo njegov naslednji cilj. V tej tekmi pa se bo, kot kaže, moral pomeriti z nekdanjim predsednikom Trumpom, ki zdaj prav tako živi na Floridi in napoveduje, da bo verjetno spet vstopil v predsedniško tekmo.
Še en republikanski kandidat, Marco Rubio, pa je ohranil sedež Floride v zveznem senatu, kažejo projekcije ameriških medijev. Kaže se torej, da se Florida, ki je ena ključnih držav, kjer mora kandidat zmagati, če želi osvojiti Belo hišo, zanesljivo nagiba na republikansko stran.
Volilci so se v nekaterih zveznih državah prav tako opredeljevali do zakonodaje o pravici do splava. Več v prispevku Torkov volilni dan prinesel zmage zagovornikom pravice do izbire.
V Teksasu zmagal dosedanji guverner Abbott
Tudi v Teksasu je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji republikanski guverner Greg Abbott, za katerega bo to že tretji mandat na čelu države. Premagal je demokratskega izzivalca Beta O’Rourka.
64-letni Abbott se omenja kot republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve. V tekmi za guvernerja zvezne države New York, kjer se je napovedoval tesen izid, je zmagala dosedanja demokratska guvernerka Kathy Hochul, napovedujejo ameriški mediji.
V tekmah za guvernerje vsaj uvodoma prav tako ni odmevnih presenečenj. Odmeva zmaga demokrata Johna Shapira v tekmi za guvernerja Pensilvanije proti republikancu Dougu Mastrianu, vendar pa gre za demokratski sedež. V Georgii pa je republikanski guverner Brian Kemp premagal demokratsko izzivalko Stacey Abrams.
V Kaliforniji je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji demokratski guverner Gavin Newsom.
Trump naj bi za volilne poraze krivil tudi Melanio
Ker se pričakovani republikanski val ni zgodil, v stranki rastejo napetosti med bivšim predsednikom Trumpom in drugimi. Trump naj bi za polomijo v Pensilvaniji krivil celo svojo soprogo in nekdanjo prvo damo Melanio Trump.
CNN poroča, da je Trump izjemno jezen in da kriči na vse okoli sebe ter išče nekoga, da nanj zvali krivdo. Najbolj pa ga boli velika zmaga Rona DeSantisa na Floridi za nov guvernerski mandat.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje