Bi bila popolna prepoved uporabe družbenih omrežij za mlade rešitev ali pretiravanje?

Nedavno objavljena študija uporabe zaslonov kaže, da mladi v Evropski uniji na običajen šolski dan pred zasloni preživijo v povprečju štiri in pet ur, ob koncu tedna pa celo več kot šest ur. Skoraj 14 odstotkov najstnikov v EU pravi, da pred zasloni preživijo celo več kot osem ur na dan, njihovo število preživetih ur pred zasloni pa med vikendi naraste tudi na več kot deset ur na dan.

Na vprašanje o vplivu časa, preživetega pred zasloni, na njihovo življenje je 40 odstotkov vprašanih mladostnikov odgovorilo, da je ta vpliv pozitiven, medtem ko jih je le 29 odstotkov poročalo o negativnih učinkih. Približno polovica mladih med 13. in 18. letom je glede učinkov družbenih omrežij optimistična, pri čemer jih 48 odstotkov meni, da imajo družbena omrežja pozitiven vpliv na njihovo duševno zdravje.

Ugotovitve raziskave pa so pokazale tudi zelo skrb vzbujajoče podatke, saj je skoraj vsak tretji mladostnik izpostavil, da zaradi uporabe družbenih omrežij počuti tesnobno, žalostno, pod stresom in izključenega iz družbe. Približno 40 odstotkov vprašanih jih je odgovorilo, da imajo zaradi prekomerne uporabe zaslonov težave s koncentracijo ali spanjem.

Več kot tretjina evropskih najstnikov je poročala, da so na družbenih omrežjih videli lažne ali zavajajoče informacije, četrtina se jih je srečala s sovražnim govorom, skoraj vsak peti pa je videl nezaželene nasilne vsebine, kar potrjuje splošno znane pomisleke strokovne javnosti glede izpostavljenosti mladih škodljivim vsebinam prek družbenih omrežij.

Čas pred zasloni ne pomeni nujno uporabe družbenih omrežij

Tanya Notley, profesorica na univerzi Western Sydney in strokovnjakinja za digitalno medijsko pismenost, pa opozarja na prehitro in samodejno povezovanje uporabe družbenih omrežij s slabšim počutjem mladih. "Nobena od ugotovitev v tej anketi ne kaže povezave med duševnim zdravjem in družbenimi omrežji. Mislim, da je zadeva veliko bolj kompleksna," je dejala za portal Deutsche Welle (DW).

Po njenih besedah bi morali politični odločevalci glede uvajanja morebitnih omejitev pri dostopu do družbenih omrežij razlikovati med tem, kako mladi doživljajo čas, preživet pred zasloni, in tem, kaj si mislijo o družbenih omrežjih.

"Ko govorimo o času pred zasloni, je to zelo širok pojem. Govorimo o času, ki ga preživijo pred televizijo, pa tudi o vsem tistem času, ko delajo domače naloge. Preučevanje same uporabe družbenih omrežij je veliko bolj koristno," je dodala Notley.

Na drugi strani pa klinična psihologinja Susie Davies, ena od ustanoviteljic britanske dobrodelne organizacije PAPAYA (Parents Against Phone Addiction in Young Adolescents – Starši proti odvisnosti od telefonov pri mlajših mladostnikih, op. a.), ki se zavzema za zakonske omejitve pri uporabi družbenih omrežij, pravi, da jo zelo skrbijo vplivi tovrstnih platform na duševno zdravje mladih, zato bi morale biti prepovedane za mlajše od 16 let.

"Sodobne platforme so zasnovane tako, da izkoriščajo naše dopaminske poti nagrajevanja, zaradi tega pa smo vsi dovzetni za prekomerno in kompulzivno uporabo. Prepoved družbenih omrežij je nujen odziv na realnost sodobnega digitalnega sveta. Mladostniki so še posebej ranljivi, saj se prefrontalni korteks – del možganov, odgovoren za sprejemanje odločitev, nadzor impulzov in uravnavanje čustev – še vedno razvija in se oblikuje vse do zgodnje odraslosti," je za DW izpostavila Davies.

Katere evropske države razmišljajo o uvedbi omejitev?

Velika Britanija je v začetku junija napovedala, da bo spomladi leta 2027 v celoti prepovedala dostop do družbenih omrežij vsem mlajšim od 16 let v Angliji, Walesu, na Škotskem in v Severni Irski. S tem ukrepom sledijo Avstraliji, ki je lanskega decembra kot prva uveljavila absolutno prepoved za mladoletnike. O podobnih restrikcijah med drugim intenzivno razmišljata tudi Norveška in Kanada.

Tudi države članice EU se že nekaj časa pogovarjajo o uvedbi podobnih ukrepov, EU pa ima nasploh dokaj strogo digitalno zakonodajo, vključno z aktoma o digitalnih storitvah in digitalni pravičnosti, ki platformam nalagata odgovornost za nadzor vsebin. A to po mnenju številnih držav članic ni dovolj, zato zahtevajo še strožje ukrepe.

Tako na primer Francija, Španija, Grčija, Avstrija in Danska že preverjajo možnosti za nacionalne prepovedi, hkrati pa si prizadevajo za razširitev tovrstnih regulativ na celotno območje EU. V Nemčiji je pristojna vladna komisija v svojem zadnjem poročilu predlagala absolutno prepoved za vse mlajše od 13 let, ob tem pa argumentirala, da bi morala Evropa s tovrstnimi omejitvami prevzeti vodilno vlogo.

O uvedbi nekaterih omejitev je razmišljala zdaj že nekdanja slovenska vlada, ki je februarja potrdila izhodišča za pripravo zakonske omejitve uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let. Tudi nova slovenska vlada Janeza Janše namerava nekoliko zaostriti zakonodajo, saj je v koalicijsko pogodbo zapisala, da namerava omejiti uporabo mobilnih telefonov v šolah.

Zaradi vse večjih pritiskov k ukrepanju je Evropska komisija nedavno oblikovala samostojno strokovno telo, posvečeno spletni varnosti otrok. Svoje ugotovitve bodo predstavili sredi julija, nato pa bo sledila odločitev Komisije o nadaljnjih korakih. Po ocenah analitikov je prepoved družbenih omrežij za osebe, mlajše od 16 let, povsem realna možnost, o kateri glavni odločevalci v EU resno razmišljajo in razpravljajo.

Bi imele prepovedi lahko nasprotni učinek?

A mnogi so prepričani, da bi lahko imele vsesplošne prepovedi pravzaprav nasprotne učinke. Eden od njih je predsednik Evropskega mladinskega foruma Rares Voicu, ki je za DW dejal, da je težnja po prepovedi družbenih omrežij za mlajše od 16 let precej poenostavljena in ne naslavlja kompleksnosti vprašanja uporabe družbenih omrežij pri mlajših uporabnikih.

"Družbena omrežja so postala temeljni del naših življenj in spletni prostor je za mlade pogosto tisto mesto, kjer dobijo novice, kjer se družijo s prijatelji in podobno," je dodal.

Da imajo družbena omrežja tudi pozitivne plati, pritrjuje Nandi Vijayakumar, raziskovalka z avstralske univerze Deakin in soavtorica nedavnega poročila o vplivu omrežij na mladostnike.

Izpostavila je, da obsežno spletno dogajanje mladim dokazano pomaga pri razvoju lastne identitete ter vzpostavljanju in ohranjanju prijateljskih vezi. Splet namreč mnogim omogoča dostop do specifičnih skupnosti, ki bi jih v fizičnem okolju dandanes precej težje našli.

Tanya Notley ob tem političnim odločevalcem v Evropski uniji svetuje, naj namesto kopiranja in posnemanja avstralske prakse s popolno prepovedjo družbenih omrežij raje izvedejo lastne pilotne projekte, ocenijo obstoječe predpise in se osredotočijo na izboljšanje digitalne medijske pismenosti. Ocenila je namreč, da je še prezgodaj, da bi lahko sklepali, da je bila odločitev avstralske vlade uspešna, saj zanjo še vedno ni trdnih dokazov.