Muzeja odstranila mumije, ker niso dale soglasja za razstavljanje

Umetnostna galerija in muzej Kelvingrove ter muzej Hunterian v škotskem Glasgowu sta z razstave umaknila mumificirane ostanke ljudi. Odločitev sta upravi ustanov pojasnila z etičnimi razlogi.

Hunterian, ki ga upravlja Univerza v Glasgowu, je sporočil, da v okviru svojih "prizadevanj, da bi postal etično odgovornejša ustanova", ne bo več javno razstavljal človeških posmrtnih ostankov, ki izvirajo iz držav zunaj Združenega kraljestva.

V skladu s to odločitvijo so prekrili tudi mumificirano telo gospe Shep-en-hor, ki je del muzejske zbirke že od leta 1820 in leži v delno odprtem sarkofagu. V muzeju pojasnjujejo, da si Shep-en-hor "tudi po smrti zasluži zasebnost".

Iz podobnih razlogov je tudi muzej Kelvingrove z razstave umaknil mumificirano truplo egipčanskega duhovnika Nekhta, mumificirano desno roko, najdeno v Dolini kraljev v Luksorju, mumificirano moško glavo in mumificirano desno stopalo.

"Norost!", "Podivjana levičarska politika!", "Napaka"

Odločitvi muzejev pa sta sprožili precej ostre odzive, poroča Sky News.

Poslanec škotskega parlamenta iz vrst konservativcev Murdo Fraser je odločitvi označil za "najbolj absurdno obliko norosti prebujenske (WOKE) ideologije".

"Muzeji v Glasgowu bi morali predstavljati našo zgodovino, ne pa je potiho odstranjevati, da bi ugajali najnovejšim trendom politične korektnosti," je dodal .

Tudi Thomas Kerr, poslanec škotskega parlamenta iz vrst stranke Reform UK, je objavil videoposnetek, v katerem je odstranitev eksponatov iz muzeja Kelvingrove označil za "popolno norost" in "podivjano levičarsko politiko".

Da je bila odstranitev mumije v muzeju Kelvingrov "napaka", je izjavil eden od obiskovalcev, Jonny McFarlane.

Kot je povedal, se je njegova hčerka zelo navdušila nad knjigo o starih Egipčanih, zato se je v začetku meseca odločil, da jo odpelje v muzej, kjer bi si lahko ogledala mumijo duhovnika Nekhta.

Toda namesto mumije ju je pričakala tabla z napisom: "Človeške posmrtne ostanke smo z razstave odstranili iz spoštovanja do pokojnih."

Dejal je, da je hčerko zanimalo, zakaj mumije, ki se je je veselila, ni več tam.

"Petletnemu otroku je to precej težko razložiti," je dejal McFarlane in dodal, da je bil hčerki obisk muzeja vseeno všeč.

Čeprav meni, da je bila odstranitev mumije "napaka", pa je dejal, da ne želi, da bi to postalo še eno vprašanje v kulturnem spopadu.

"Takšne razprave običajno povzročijo več razburjenja kot pa prispevajo k razumevanju," je dejal.

"Moj pogled je precej bolj pragmatičen: ena od nalog muzejev je, da zgodovino oživijo, takšni eksponati pa že več generacij navdušujejo otroke in odrasle."

Kaj odgovarjajo v muzejih?

Claire Gilmour, predsednica organizacije Egyptology Scotland, je pojasnila, da odločitev odraža spremembe zakonodaje, ki poudarjajo, da se človeških posmrtnih ostankov "ne sme obravnavati kot predmetov".

"V zadnjem desetletju so se razprave o razstavljanju egipčanskih mumificiranih posmrtnih ostankov osredotočale predvsem na vprašanje, kako to početi etično in spoštljivo," je povedala.

"Številni muzeji hranijo te posmrtne ostanke zaradi zbirateljskih praks iz 19. in začetka 20. stoletja," je dodala.

"Muzejske politike so se medtem razvijale in danes odražajo nelagodje sodobne družbe ob takšnih praksah," je pojasnila in povedala še, da so s tovrstno prakso začeli tudi že nekateri drugi muzeji.

Nova zakonodaja za etično in spoštljivo ravnanje s posmrtnimi ostanki

Na Škotskem ravnanje s človeškimi posmrtnimi ostanki med drugim ureja poseben zakon iz leta 2006. Ta med drugim ureja ravnanje s človeškimi posmrtnimi ostanki in pogoje za njihovo javno razstavljanje v določenih okoliščinah.

Tako narekuje, da morajo biti razstavljeni v ločenih prostorih, kjer morajo oznake obiskovalce obvestiti, da si bodo ogledali človeške posmrtne ostanke, podane pa morajo biti tudi informacije o okoliščinah in postopkih, zaradi katerih so se ti ostanki znašli na sedanji lokaciji.

Vendar odločitev glasgowskih muzejev, da umakneta egipčanske mumije, ni neposredna posledica zakonske prepovedi njihovega razstavljanja, temveč predvsem novih etičnih smernic in muzejske politike, ki poudarjajo spoštovanje dostojanstva pokojnikov.

Dobrodelna organizacija Glasgow Life, ki v imenu mestnega sveta Glasgowa upravlja muzej Kelvingrove in še druge kulturne ustanove v mestu, je sporočila, da odstranitev človeških posmrtnih ostankov z javnih razstav "odraža sodobno muzejsko prakso", saj za njihovo razstavljanje ni bilo pridobljeno "soglasje pokojnikov".

"Prenovljeni etični kodeks Mednarodnega muzejskega sveta, sprejet letos, določa, da bi morali 'muzeji spoštovati prirojeno dostojanstvo človeških posmrtnih ostankov in spodbujati spoštovanje njihovega pomena," je dejal tiskovni predstavnik organizacije.

"Osnutek pravilnika o ravnanju s človeškimi posmrtnimi ostanki v muzejih Glasgow Life pa predvideva, da bi jih lahko razstavljali le ob dokumentiranem in informiranem soglasju pokojne osebe oziroma v ustreznih okoliščinah njenih potomcev," je dodal.

Ker takšnega soglasja ni, je po mnenju organizacije odstranitev staroegipčanskih človeških posmrtnih ostankov z razstav spoštljivejša do pokojnikov, je pojasnil.

Tiskovni predstavnik muzeja Hunterian pa je povedal, da človeški posmrtni ostanki sodijo med tiste predmete iz zbirk, za katere si muzej še posebej prizadeva, da bi jih vrnil skupnostim in državam njihovega izvora. Muzej zato ponovno presoja, kaj bo na ogled širši javnosti.

Medtem so iz organizacije National Museums Scotland (NMS), ki upravlja škotske nacionalne muzeje, sporočili, da "trenutno ne načrtujejo nobenih sprememb" pri razstavljanju človeških posmrtnih ostankov iz svojih zbirk, še poroča Sky News.