Novi pretresljivi posnetki iz slovenske baterijske reje kokoši (FOTO & VIDEO)

Društvo projekt transparentnosti živalskih obratov (AETP) je objavilo nove posnetke iz baterijske reje kokoši iz osrednje Slovenije.

Posnetki so nastali v hlevu srednje velike reje v osrednji Sloveniji, ki ima kapaciteto za več kot pet tisoč kokoši in ima lastno pakirnico jajc, so zapisali v AETP.

Za kateri kmetijski obrat gre, ni znano. Sodeč po izvedenskem mnenju, ki ga je medijem posredovala AETP, pa gre za obrat na območju Krima.

Kot kažejo videoposnetki, so v istem hlevu z živimi kokošmi tudi nakopičena trupla poginulih kokoši v različnih fazah razkroja. Na tleh hleva so razbita jajca, stari iztrebki, odtočne rešetke so zamašene, na tleh zastaja tekočina.

Med razbitimi jajci in iztrebki, v neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, leži embalaža strupa za glodavce. Na liniji za zbiranje jajc so vidne večje količine jajčne vsebine in lupin. Posamezna jajca ležijo neposredno na umazani zbirni površini.

Pri več kokoših na posnetkih je vidna tudi huda izguba perja na glavi, vratu in repu, kar nakazuje na kljuvanje med kokošmi. Ena od njih je skoraj povsem brez perja na glavi in vratu.

Opozorilo: fotografije in videoposnetek so zelo nazorni

Društvo AETP je posnetke 9. oktobra 2026 skupaj s strokovnim veterinarskim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Mnenje navaja več mogočih neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in o higieni živil, med drugim o vsakodnevnem odstranjevanju poginulih živali in glede čistosti jajc pri rejcu.

Nova vlada prepoved baterijske reje zamaknila do leta 2035

Čeprav je vlada Roberta Goloba z začetkom leta 2029 postavila skrajni rok za prepoved reje kokoši v kletkah, pa bi novela zakona o zaščiti živali, ki je vstopila v javno obravnavo v začetku oktobra, rejo kokoši v kletkah namesto do 1. januarja 2029 dovolila do 1. januarja 2035.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je na prvi nujni seji odbora za kmetijstvo podaljšanje branil s higieno, češ da so tovrstna jajca tehnično gledano najbolj čista, imajo najmanj tveganja za prenos salmonele ter so cenejša.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) medtem ugotavlja nasprotno, da reja v kletkah povečuje tveganje za okužbo s salmonelo, navaja AETP. Hkrati EFSA odsvetuje uporabo kletk zaradi slabega ravnanja z živalmi.

Kokoš je namreč po navedbah AETP v kletki vse življenje in ne vidi dnevne svetlobe. Stoji na žični mreži, ne more razširiti kril, pri maksimalni kapaciteti hleva pa ima prostora le za en A4 list papirja. Živali so nemirne in frustrirane, pogosto se pretepajo za dostop do krmilnika.

V društvu od vlade zahtevajo, naj se ponovno vpraša, ali res želi podpirati oporečno baterijsko rejo vse do leta 2035. In naj posluša slovensko javnost, del katere takšni reji močno nasprotuje. Pobudo proti kletkam je podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije.