Bruselj štirim najuspešnejšim kandidatkam za članstvo prvič začrtal časovne kažipote za vstop v EU

Letošnji širitveni sveženj po oceni Evropske komisije potrjuje, da širitveni proces prinaša več konkretnih rezultatov kot v kateremkoli obdobju v zadnjih dveh desetletjih. Pristopna pogajanja z najbolj naprednimi državami potekajo z veliko hitrostjo, kar potrjujejo tudi statistični podatki Bruslja: samo letos je bilo do konca oktobra odprtih ali začasno zaprtih več kot 60 pogajalskih poglavij, kar je največ po letu 2006.

Kljub temu napredek med deseterico vključenih držav – Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Gruzijo, Kosovom, Moldavijo, Severno Makedonijo, Srbijo, Turčijo in Ukrajino – ostaja neenakomeren. V Bruslju ob tem poudarjajo, da mora proces temeljiti izključno na izpolnjevanju pogojev in lastnih dosežkih držav kandidatk ter da bližnjice do polnopravnega članstva ne obstajajo.

Črna gora bi lahko že leta 2028 postala 28. članica zavezništva

Najbližje polnopravnemu članstvu ostaja Črna gora, ki je v pogajalskem procesu odprla vseh 33 poglavij in jih doslej 21 začasno zaprla. Evropska komisija v današnjem poročilu ugotavlja, da je Podgorica izpolnila vsa preostala merila za zaprtje poglavij in o tem že posredovala ustrezne ocene Svetu EU.

Država je po ugotovitvah Bruslja dosegla bistven napredek pri reformah na področju vladavine prava, volilne zakonodaje in neodvisnosti institucij, k čemur je pripomogla široka politična zavezanost čez strankarske vrste. Zelo dober napredek beleži tudi pri prostem pretoku blaga, konkurenci, finančnih storitvah ter ekonomski, prometni in energetski politiki.

Po ocenah Komisije je Evropska unija zdaj v položaju, ko lahko pristopna pogajanja s Črno goro ob soglasju držav članic realno zaključi že decembra letos. Okvirni časovni kažipot Komisije predvideva, da bi bilo besedilo pristopne pogodbe dokončano spomladi 2027, uradni podpis pogodbe pa bi sledil junija 2027, s čimer bi Črna gora lahko uresničila cilj o vstopu v EU leta 2028 kot 28. članica povezave. Kljub optimizmu Komisije pa dokončna časovnica ostaja odvisna od soglasja v Svetu EU, kjer nekatera dvostranska vprašanja med Podgorico in Zagrebom še niso v celoti razrešena.

Pozitivni signali Komisije za Albanijo, Moldavijo in Ukrajino

Črni gori po uspešnosti odpiranja in zapiranja poglavij sledi Albanija, ki je v nekaj več kot enem letu odprla vse pogajalske sklope, julija letos pa začasno zaprla prva štiri poglavja. Kažipot Evropske komisije Tirani nalaga postopno zapiranje preostalih poglavij v prihodnjem letu, pri čemer bo temeljni sklop o vladavini prava zaprt kot zadnji. Albanija, ki cilja na članstvo do leta 2030, bo morala okrepiti pravosodno reformo in boj proti korupciji ter organiziranemu kriminalu.

Ob tem je mogoče slišati iz ocene, da je Albanija, ki jo sicer v zadnjih mesecih pretresajo množični in nasilni protivladni protesti, na pravi poti, vendar bo morala ohraniti hitrost sprejemanja ključne zakonodaje tudi v prihodnjem letu, če želi ostati na trenutno začrtani poti pridružitve. Po ocenah Komisije bi lahko Albanija zaključila pristopna pogajanja do konca leta 2027.

Dobro kaže tudi Ukrajini in Moldaviji, ki sta za članstvo v Uniji zaprosili šele pred kratkim, in sicer kmalu po začetku ruske vojne v Ukrajini pred štirimi leti in pol. Obe državi sta letos odprli štiri od šestih pogajalskih sklopov, po ocenah Evropske komisije pa naj bi bili kmalu pripravljeni tudi na odprtje preostalih dveh sklopov. Tako Moldavija kot Ukrajina bi lahko zaključili pristopa pogajanja do začetka leta 2028, meni Evropska komisija.

Kot je mogoče prebrati v poročilu, je Moldavija kljub hibridnim grožnjam zabeležila napredek pri 28 od skupno 33 poglavij in pri uresničevanju reform po mnenju Komisije dosega kar 93-odstotno uspešnost. Da bi Moldavija v letu 2027 lahko začela začasno zapirati prva poglavja, mora po navedbah Bruslja izpolniti vmesna merila glede vladavine prava, izboljšati rezultate v boju proti korupciji ter okrepiti upravno zmogljivost in izvajanje evropske zakonodaje.

Na drugi strani pa je na dobri poti tudi Ukrajina, ki ključne reforme sprejema med vojno. Komisija tako v poročilu ugotavlja, da ukrajinske institucije za boj proti korupciji delujejo neodvisno in učinkovito, država pa beleži tudi napredek na področjih prostega pretoka blaga, energetike, kmetijstva, zunanje in varnostne politike. Kijev bo v prihodnjem letu moral pospešiti izvajanje reform na področju pravosodja, javne uprave in pravic manjšin, da bo lahko država začela zapirati prva poglavja na področjih industrije, znanosti, izobraževanja in zunanjih odnosov.

Velika pričakovanja Bruslja do novih oblasti v Srbiji

Na drugi strani pa po mnenju Evropske komisije šest preostalih držav kandidatk za zdaj ne kaže napredka na njihovi evropski poti. Na prvem mestu je sicer Srbija, ki je kandidatka za članstvo že 14 let in je v pogajanjih doslej odprla 22 od 35 poglavij, dve je tudi začasno zaprla. A kot opozarjajo v Bruslju, Srbija že vse od decembra 2021 ni formalno napredovala v postopku pridružitve k EU.

Komisija v poročilu ugotavlja, da je Srbija v zadnjem času nazadovala na področju temeljnih vrednot, prav tako je zaznati nizko podporo Evropski uniji med tamkajšnjim prebivalstvom in povečanje protievropske retorike, ob tem pa država nima usklajene svoje zunanje politike s politikami Evropske unije.

Kljub temu pa v Bruslju velike upe na vrnitev Srbije na evropsko pot polagajo na spremembo oblasti po nedavnih parlamentarnih volitvah, saj je po 14 letih vladavine SNS Aleksandra Vučića absolutno večino v srbski skupščini osvojila Študentska lista. Njihovo zmago je pozdravila tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos, ki je poudarila, da ima nova oblast zdaj pravo priložnost za zagon proevropskih reform.

Med preostalimi kandidatkami ostaja slika precej zapletena. V Bosni in Hercegovini in Severni Makedoniji se procesi zaradi političnih delitev ter zastoja pri ustavnih spremembah ne premikajo naprej, medtem ko je EU na Kosovu odpravila kazenske ukrepe in omogočila obnovo pomoči. Gruzija in Turčija medtem ostajata kandidatki le na papirju zaradi demokratičnega nazadovanja in zastoja pogajanj.

Komisija širitev opredeljuje kot osrednji steber evropske varnosti v luči ruske agresije in hibridnih groženj. Ob tem predširitveni pregledi politik predvidevajo prilagoditve institucij in proračuna EU, prihodnje pristopne pogodbe pa bodo vsebovale učinkovite varovalke proti nazadovanju novih članic pri vladavini prava po vstopu.