Sprememba referendumske taktike: "Ne gre le za streznitev vlade, v ozadju je še marsikaj drugega"

Predstavniki koalicije se včeraj niso izjasnili, kakšna bo usoda njihovih predlogov za razpis posvetovalnih referendumov o nižjem DDV, nošenju burk in racionalizaciji javne uprave, ki so jih ob vložitvi napovedali hkrati z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Volilci bodo o usodi interventnega zakona na referendumu odločali 6. decembra. Ali bodo na ta dan odgovarjali še na kakšno referendumsko vprašanje, v koaliciji uradno niso pojasnili. Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je dejal le, da bo 6. decembra zanje ključen zakonodajni referendum, predlogi za posvetovalne referendume pa da do nadaljnjega ostajajo v proceduri.

Glede na to, da se v petek začne uradna referendumska kampanja, pa predlaganih posvetovalnih referendumov 6. decembra očitno ne bo. Takšne so bile v preteklih dneh tudi neuradne informacije iz vladnih vrst.

Banjac: Koalicijske stranke nimajo resursov, da bi delale kampanjo za štiri referendume

Koaliciji se taktika s posvetovalnimi referendumi nazadnje ni obrestovala. 11. oktobra so volilci na zakonodajnem referendumu zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, na posvetovalnem referendumu pa je večina glasovala še proti ukinitvi RTV-prispevka.

Politolog in profesor na fakulteti za družbene vede Marinko Banjac posvetovalnih referendumov tokrat ne pričakuje. "Po moji oceni ne gre le za streznitev vlade, da jim ta taktika ne prinaša nujno zmage, temveč je v ozadju še vse kaj drugega," je za N1 povedal Banjac.

Kot poudarja, gre v prvi vrsti za vprašanje kapacitete koalicijskih strank, kaj zmorejo v danem političnem trenutku. "Pomembno se je zavedati, da so pred nami najprej lokalne volitve, pa potencialni drugi krog, kar posledično pomeni, da bodo ljudje na terenu že tako ali tako obremenjeni s tem. Delati kampanjo za še štiri referendume je enostavno preveč, nemogoče je jasno in kolikor toliko konsistentno predstaviti vse vsebine," pravi Banjac.

Da je vsebina pomembna, je po njegovi oceni pokazal že zadnji superreferendumski dan, saj se ljudje "niso odločali v paketu, temveč o vsakem vprašanju posebej". "Gre torej za to, da tudi koalicijske stranke nimajo dovoljšnih resursov, da speljejo takšen proces," izpostavlja politolog.

Pri referendumu o interventnem zakonu ne bo igral vloge samo antijanša sentiment

Po njegovi oceni je za vlado ključno, da vse napore vloži v zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Da je to prioriteta, je že v ponedeljek dejal finančni minister Andrej Šircelj. "V kolikor bi pripeli še posvetovalne referendume, bi se argumenti za intervencijski zakon, kot se najbrž v koaliciji bojijo, izgubili," pravi Banjac.

Ob tem dodaja, da bo kampanja zakonodajnega referenduma zagotovo usmerjena v vprašanje podpore ali nepodpore vladi. Predsednik najmočnejše opozicijske stranke Svoboda Robert Golob je že pred časom poudaril, da bo prihajajoči referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije "plebiscit o Janševi vladi".

"Čeprav opozicijske stranke ponovno računajo tudi na antijanša sentiment, pa tukaj vendarle ne bo igralo vloge samo to. Pomembno bo tudi to, koliko bodo podporniki intervencijskega zakona uspeli prepričati ljudi, da jim ta zakon res nekaj daje, tudi v razmerju do drugih segmentov prebivalstva, recimo do najbogatejših kapitalskih elit. Hkrati pa bo odločujoče tudi to, koliko bodo slišani ekonomisti in drugi eksperti, ki bodo znali pokazati nekonsistentnosti podpornikov zakona," ocenjuje Banjac.

Ob tem dodaja: "Če se bo ta vlada namreč dejansko držala, kot obljublja, fiskalnih pravil, potem bo morala glede na predvidene stroške, nekje rezati. Do zategovanja pasov bo moralo priti, s tem pa pade argument, da zakon nikomur nič ne jemlje."