Evropske države so v zadnjih letih zasegle rekordne količine prepovedanih drog. Velike količine droge, ki vse bolj ogroža zdravstvo in varnost na stari celini, pa v Evropo pridejo po morju oziroma prek enega od pristanišč. Evropska unija je zato zagnala iniciativo, s katero želijo zaustaviti pomorske poti tihotapcev z drogo.
V več evropskih pristaniščih se je leta 2023 močno povečalo število zasegov prepovedanih drog. Nedavno objavljeno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Europola ugotavlja, da trg opioidov postaja vse bolj zapleten ter čedalje bolj ogroža zdravstvo in varnost v Evropi.
Po ocenah EMCDDA je letni trg heroina v Evropski uniji vreden najmanj 5,2 milijarde evrov. Članice so leta 2021 zasegle 9,5 tone heroina, kar je največja zasežena količina te droge v zadnjih 20 letih.
Ob vseh alarmih, ki so se prižgali ob tem, pa je Evropska komisija v sodelovanju z belgijskim predsedstvom zagnala novo iniciativo, s katero nameravajo zaustaviti pomorske trgovske poti prepovedanih drog. Evropa in njena pristanišča zadnja leta namreč zelo hitro postajajo eno od svetovnih središč za trgovino z drogami.
Cilj Združenja evropskih pristanišč, kakor so iniciativo poimenovali, je okrepiti sodelovanje med policijo, carino in upravniki pristanišč, poroča Euronews.
Kriminalne združbe izkoriščajo varnostne šibkosti v pristaniščih. Ko jim pridejo na sled, pa svojo trgovino preprosto preusmerijo v druga pristanišča.
“Združbe organizirajo velike pošiljke na eni strani Atlantika in jih pošljejo na drugo stran, sem v Evropo,” je Euronews povzel navedbe evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson. “Želimo ustaviti kriminalne združbe, ki se s podkupovanjem, korupcijo in grožnjami infiltrirajo v naša pristanišča,” je dodala in pojasnila, da težavo pri razpečevanju drog v in iz pristanišč predstavljajo ljudje “od znotraj”, torej zaposleni v pristaniščih in drugi, ki jim je omogočen dostop.
Nekatera pristanišča so ukrepe, uperjene v zajezitev trgovine z drogo v pristaniščih, že sprejele. Takšna so po navedbah Euronews denimo pristanišča v Rotterdamu, Antwerpnu in Hamburgu. Da so karteli z drogami odgovorni za “neverjetno spiralo nasilja”, ki jo je treba ustaviti, je povedala tudi nemška notranja ministrica Nancy Faeser, in napovedala ukrepanje. Po pisanju Deutsche Welle bo Faeser kmalu odpotovala v Južno Ameriko, ki je glavna uvoznica droge v Nemčijo. V sodelovanju s tamkajšnjimi policijskimi oblastmi bodo poskušali zagotoviti, da “ogromne količine droge ne dosežejo Evrope”.
Droga v Evropo prihaja tudi preko Balkana
Za transport heroina v EU so še naprej aktualne štiri poti, in sicer preko Balkana, Kavkaza ter poti, ki vodijo proti severu in jugu Evrope, navaja poročilo EMCDDA in Europola. Pot preko Balkana ostaja ključni koridor za trgovino s heroinom v EU. Količina zasežene droge na tej poti se je sicer v zadnjem času nekoliko zmanjšala zaradi strožjega mejnega nadzora na poti skozi Turčijo in Bolgarijo. Po drugi strani se krepi trgovina s heroinom na južni poti v EU. To je razvidno predvsem iz ogromnih količin heroina, ki odhajajo iz pristanišč v Iranu in Pakistanu. Preostali dve poti za transport heroina pa sta od začetka ruske invazije na Ukrajino nekoliko manj aktivni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!