Hrvaška je od leta 2014 za "upravljanje migracij" od EU prejela 177 milijonov evrov. Ob današnjih posnetkih, ki kažejo nasilno vračanje prebežnikov iz Hrvaške v BiH in so jih v Evropski komisiji označili za šokantne, pa državi grozijo kazni ali celo ustavitev financiranja v te namene.
V odzivu na danes objavljene videoposnetke, ki prikazujejo nasilje zamaskiranih moških nad prebežniki na hrvaško-bosanski meji, je predstavnik Evropske komisije Adalbert Jahnz izpostavil, da vsakršnim praksam nezakonitega vračanja oziroma push-backom, pri katerih so ljudje prisilno odstranjeni z ozemlja države članice brez ustreznega upoštevanja njihovih posameznih okoliščin, odločno nasprotujejo.
Danes objavljeni posnetki med drugim vzpostavljajo povezavo med obmejnim nasiljem in hrvaško policijo ter hrvaškim ministrstvom za notranje zadeve.
Napovedali preiskavo
“Evropska komisija je nacionalnim organom nenehno dajala vedeti, da so tovrstne prakse nezakonite,” je sporočil predstavnik Komisije.
“Nacionalne oblasti imajo odgovornost preiskati vse obtožbe, da se vzpostavijo dejstva in ustrezno odpravijo morebitne kršitve. V tem oziru ima Evropska komisija resne pomisleke, ki temeljijo na dokazih in poročilih, ki so jih predstavili tako Evropski parlament kot tudi Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR),” so sporočili iz Evropske komisije, kjer sicer trdijo, da z omenjeno operacijo in pretepanji do zdaj niso bili seznanjeni.
Dodali so, da Komisija deluje v okviru svojih pristojnosti, da bi pomagala obravnavati poročila o nezakonitih dejavnostih na razširjenih mejah EU. “Kakršnakoli poročila o sistematičnem in nezakonitem početju ali zlorabi evropskih sredstev bodo skrbno preiskana, in če bo upravičeno, bodo sledili ustrezni ukrepi,” so še dodali.
Hrvaška od leta 2014 za “upravljanje migracij” prejela 177 milijonov evrov
Hrvaška je od Evropske unije od leta 2014 do danes za “upravljanje migracij” prejela 177 milijonov evrov, kot poroča DW.
Hrvaško lahko doletijo kazni ali ustavitev evropskega financiranja v te namene, če bo dokazano, da je bila z opremo, ki jo financira EU, kršena zakonodaja.
Komisarka Johansson: Poročila o nasilju “šokantna”
Da je to zadeva, ki Evropsko komisijo močno skrbi, je dejala tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Po njenih besedah so poročila o nasilju nad migranti na zunanjih mejah EU “šokantna” in kažejo na nekakšno orkestracijo nasilja.
“Zaradi teh poročil sem zelo zaskrbljena. Seveda je treba o tem opraviti temeljito preiskavo,” je napovedala evropska komisarka in tako zahtevala temeljito preiskavo poročil o nasilju in zlorabi evropskih sredstev, ki jih EU daje članicam za upravljanje zunanjih meja, za katero je dejala, da “obstajajo prepričljivi dokazi”.
Videoposnetki, ki jih je pridobil mednarodni konzorcij novinarjev, prikazujejo zamaskirane moške, ki prebežnike z udarci in izživljanjem s hrvaškega ozemlja čez mejo vračajo v Bosno in Hercegovino. Ugotovitve osemmesečne preiskave kažejo na neposredne povezave med zamaskiranimi moškimi, hrvaško policijo in ministrstvom za notranje zadeve.
Johansson je napovedala tudi, da se bo o tem vprašanju že nocoj pogovorila z grškim ministrom za migracije in azil Notisom Mitarachijem ter s hrvaškim notranjim ministrom Davorjem Božinovićem.
V petek je v Luksemburgu namreč napovedano redno srečanje notranjih ministrov držav članic, dober del njih pa bo tam že v četrtek zvečer.
Poškodbe, ki so jih prebežniki utrpeli na meji med Hrvaško in BiH. Zamaskirani moški so jih pretepali s teleskopskimi palicami, imenovanimi tudi tonfa.
Za zaščito zunanje meje odgovorne države članice
“Ta poročila zelo škodijo našemu ugledu. Popolnoma nesprejemljivo je, če so ljudje izpostavljeni nasilju in če so se zlorabila evropska sredstva. Zato je treba izvesti preiskavo,” je dejala komisarka Johansson.
Evropska komisija po njenih besedah nima na voljo dovolj vzvodov za ukrepanje. Za zaščito zunanje meje so odgovorne države članice EU, ki pa bi seveda pri tem morale spoštovati evropski pravni red in temeljne pravice, je izpostavila Johansson.
“Zato smo v predlogu novega pakta za migracije in azil predlagali, da preiskave tovrstnih poročil postanejo obvezne, obvezna pa naj bo tudi vzpostavitev neodvisnih nadzornih mehanizmov,” je dejala.
Z besedami, da Hrvaška spoštuje svoje zakone, se je na preiskavo danes odzval tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Po njegovih besedah je v sredo zvečer od ministra Božinovića zahteval, naj notranje ministrstvo preveri medijske navedbe o dogodkih na meji, da bi lahko ukrepali. Povedal je, da je Hrvaška urejena država, ki spoštuje svoje zakone in mednarodne predpise, ter si ne želi postopkov, ki niso v skladu s pravnim redom.
Primerjava jaken zamaskiranih moških s tistimi, ki jih nosijo pripadniki posebnih enot hrvaške policije.
Že pred letom dni preiskava
Poročil o nasilju hrvaške policije nad migranti je bilo v minulih letih precej. Komisija je vseskozi poudarjala, da očitke o grobem ravnanju z migranti jemlje zelo resno, da so v tesnem stiku s hrvaškimi oblastmi in da je s pomočjo evropskih sredstev vzpostavljen tudi nadzorni mehanizem, ki naj bi zagotovil, da so vse dejavnosti obmejnih organov v skladu z zakonodajo EU.
Kljub tem zagotovilom je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly pred približno letom dni začela preiskavo ravnanja Komisije na podlagi pritožbe Amnesty Internationala.
Pritožnica trdi, da Komisija ni preverila, ali so hrvaške oblasti dejansko vzpostavile nadzorni mehanizem in kako so porabile evropski denar, namenjen za to. Varuhinja je Komisiji poslala vrsto vprašanj, na katera je morala odgovoriti do konca letošnjega januarja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje