Evropski poslanci o razmerah v Srbiji, tokrat zaradi srbščine opozorilo Jovevi

V Evropskem parlamentu so poslanci danes razpravljali o situaciji v Srbiji in tamkajšnjih protestih. Komisarka za širitev Marta Kos je poudarila, da EU od držav kandidatk pričakuje spoštovanje temeljnih evropskih vrednot. Ob tem je dejala, da EU ostaja zavezana evropski poti Srbije, vendar bodo za to potrebne reforme in spoštovanje vrednot. Protestnike so podprli tudi štirje slovenski evroposlanci, ki so se vključili v razpravo. Zaradi uporabe srbskega jezika pa zaključek govora Irene Joveve spet ni bil simultano preveden.

Evropski poslanci so danes razpravljali o politični krizi v Srbiji, pri čemer je bilo slišati kritike na račun srbskih oblasti, pozive k reformam in izraze podpore protestnikom. Komisarka za širitev Marta Kos je – podobno kot v odprtem pismu minuli teden – tudi v današnji razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu glede Srbije poudarila, da EU od držav kandidatk pričakuje spoštovanje temeljnih evropskih vrednot.

Izpostavila je še, da komisija ostaja zavezana podpiranju Srbije na njeni evropski poti. Srbske politične akterje, institucije, civilno družbo ter študente in profesorje je pozvala k dialogu, s katerim bi dosegli soglasje o reformah, ki so potrebne za evropsko prihodnost države. Med cilji reform, ki jih želijo videti tudi v praksi, je naštela boj proti korupciji, zagotavljanje neodvisnosti sodstva, odgovornosti institucij in preglednosti javnih naročil, spodbujanje svobode medijev in pluralizma ter boj proti dezinformacijam.

V razpravi o politični krizi v Srbiji so med drugimi sodelovali tudi štirje evropski poslanci iz Slovenije. Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) je menil, da so se mladi v Srbiji podali na ulice, ker si želijo državo, ki spoštuje evropske vrednote. EU je pozval, da ne sme ostati tiho in mora jasno sporočiti srbskim oblastem, da je čas za prevzem odgovornosti, reforme in spoštovanje temeljnih vrednot demokracije.

Matjaž Nemec (S&D/SD) je medtem odločno podprl srbske študente in protestnike. Dodal je, da gre za “dostojanstven in miren protest tisočih proti dobro desetletje trajajoči razgradnji demokratičnih institucij, vladavine prava, teptanju temeljnih pravic lastnega naroda in nacionalizmu”. “Srbija je na resni preizkušnji, spremembe so neizbežne, rešitev pa je v prehodni tehnični vladi, ki bo omogočila izpeljavo demokratičnih volitev”, je dodal. Ob tem je obsodil ustrahovanja in politično motivirano nasilje nad protestniki, vključno z deportacijami tujih državljanov.

Matej Tonin (EPP/NSi) pa je dejal, da “spremljamo moč in odločnost mladih, ki ne zahtevajo oblasti, zahtevajo drugačno prihodnost in evropsko Srbijo”. Menil je tudi, da ima EU dolžnost, da Srbiji pomaga na poti k evropski prihodnosti.

Irena Joveva (Renew/Svoboda) je medtem dejala, da celotna srbska družba oblastem jasno sporoča, da želi spremembe, pri čemer so štafeto od mladih prevzele vse družbene skupine, vsi pa zavračajo sistem, prepojen s korupcijo in klientelizmom.

Opozorilo Jovevi zaradi uporabe srbskega jezika

Slovenska evroposlanka iz vrst Svobode je v zaključku nastopa v srbščini protestnikom sporočila, da “pišejo učbenik o zmagi”, da “dobro zmeraj premaga zlo” in da naj ne odnehajo. Ker srbski jezik ni uradni jezik Evropske unije, ga tolmači niso simultano prevajali, na kar je Jovevo opozorila tudi predsedujoča poslanka Katarina Barley. “Razumem, da ste želeli simbolno govoriti srbsko, vendar nihče od kolegov ne razume, saj ga ne prevajajo. Prosim, držite se jezikov, ki se prevajajo,” je dejala.

Podobno opozorilo si je decembra lani zaradi govorjenja v srbščini prislužil tudi poslanec Vladimir Prebilič. Takrat je poleg opozorila predsedujoče burno reagirala tudi hrvaška poslanka Željana Zovko (HDZ/EPP), ki je izbiro srbščine označila za provokacijo. Prebilič je takrat pojasnil, da se je z izbiro jezika želel pokloniti tako vsem žrtvam tragedije v Novem Sadu kot tudi žrtvam političnega nadzora v Srbiji.

Hrvaški evroposlanec Tonino Picula (S&D/SDP), ki je lani postal stalni poročevalec za Srbijo, je podprl “mlade, ki zahtevajo drugačno prihodnost za svojo državo”. “Politična vprašanja zahtevajo politične rešitve,” je dodal in se zavzel za krepitev demokratičnih institucij v Srbiji. Davor Ivo Stier (EPP/HDZ) pa je med drugim dejal, da EU ne more siliti Srbov v spremembe, temveč se morajo sami odločiti, kakšno državo si želijo.

Evropski poslanci iz vrst SDS v razpravi niso sodelovali, prav tako ne evropski poslanec Marjan Šarec (Renew/Svoboda), ki pa je v komentarju za STA poudaril, da “Srbija danes ni več ista, kot je bila pred protesti, zahteve študentov pa jasno odražajo želje po spremembah”.

Razpravo v Evropskem parlamentu o politični krizi v Srbiji so spodbudili zlasti množični protesti, ki se v zadnjem času krepijo. Proteste so lani novembra sprožili študenti, potem ko je v zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu umrlo 15 ljudi, v zadnjih tednih pa prejemajo širšo podporo javnosti, medtem ko se krepi tudi pritisk na predsednika Aleksandra Vučića.