Gospodarska velesila na nepremičnine gleda drugače, prodajajo jih tudi za en evro

Na Japonskem je po uradnem popisu približno devet milijonov praznih hiš, kar predstavlja 13,8 odstotka celotnega stanovanjskega fonda, poroča N1 BiH.

Od teh devetih milijonov je približno 3,85 milijona hiš, ki niso namenjene oddajanju ali prodaji niti se ne uporabljajo kot drugi dom. Japonci jih imenujejo akija (akiya), kar v neposrednem prevodu pomeni kar "prazna hiša".

Največ praznih hiš je v podeželskih prefekturah. V Vakajami in Tokušimi je prazna vsaka peta hiša.

Del teh hiš se prodaja za en jen, torej za manj kot en evro. Razlog ni le odseljevanje, temveč tudi posebnost nepremičninskega trga, ki je temeljno drugačen od našega.

Zakaj hiše na Japonskem izgubljajo vrednost?

V večini držav zahodnega sveta nepremičnine z leti pridobivajo vrednost. Na Japonskem je ravno nasprotno. Stanovanjska stavba se tradicionalno obravnava kot premoženje, ki se obrablja, podobno kot avto.

Po približno dvajsetih do tridesetih letih se hiša pri vrednotenju šteje za praktično brezvredno, vrednost pa ohrani le zemljišče.

K temu je treba prišteti še demografske razmere. Mladi Japonci se selijo v mesta, predvsem v Tokio, Osako in Nagojo. Na širšem območju Tokia živi več kot 37 milijonov ljudi oziroma skoraj tretjina prebivalstva celotne države.

Ko starši umrejo, družinska hiša na podeželju ostane prazna. Otroci, ki so si ustvarili življenje v Tokiu, nimajo razloga, da bi se vrnili.

Zaradi demografskega upada in šibkega povpraševanja na nekaterih podeželskih območjih bi se težava praznih hiš lahko nadaljevala tudi v prihodnjih letih.

Hiša na podeželju tudi stokrat cenejša od hiše v mestu

Nekatere hiše ponujajo za en jen ali celo brezplačno, saj je lokalnim oblastem bolj kot denar pomembno to, da v hiši nekdo živi in jo vzdržuje.

Običajna cena hiše na podeželju se sicer giblje od pol milijona do pet milijonov jenov oziroma približno od 2.500 do 27.000 evrov.

Nova hiša na Japonskem medtem v povprečju stane od 35 do 40 milijonov jenov oziroma okoli 200.000 evrov.

Nekatere občine sicer ponujajo subvencije za obnovo takšnih objektov, prav tako so vzpostavile tako imenovane banke akija oziroma javne registre praznih hiš ter ponujajo subvencije tistim, ki jih prevzamejo.

Problematiko praznih hiš so občine nase prevzele predvsem zato, ker prazne hiše, ki propadajo in postajajo nevarne, znižujejo vrednost nepremičnin v celotnih naseljih.

Kjoto namerava s proračunskim letom 2030 uvesti tudi poseben davek na prazne nepremičnine.

Ovire v drobnem tisku

Stroški prenove takšne prazne hiše lahko večkrat presežejo samo nakupno ceno, zlasti pri zelo starih in zanemarjenih hišah.

Poleg tega je treba plačati davek na pridobitev nepremičnine, stroške vpisa v zemljiško knjigo in letni davek.

In čeprav lahko tujec kupi tako stavbo kot zemljišče z enakimi lastninskimi pravicami kot japonski državljan, brez posebnega dovoljenja in brez vizuma, samo lastništvo hiše še ne prinaša pravice do prebivanja.

Kdor želi v hiši stalno živeti, mora posebej pridobiti vizum za dolgoročno bivanje po enakih pravilih kot vsi drugi.

Poleg tega morajo tuji kupci, ki niso rezidenti, v 20 dneh prijaviti nakup japonskemu ministrstvu za finance, tudi če hišo kupujejo za lastne potrebe, še piše N1 BiH.