Islandci bodo znova odločali o vprašanju, ki jih deli že več kot desetletje

Prebivalci vulkanskega otoka, ki šteje 400.000 ljudi, bodo danes odgovorili na preprosto vprašanje: "Bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z Evropsko unijo?".

Če se bodo Islandci izrekli za ta korak, bi potem o morebitnem pridružitvenem dogovoru z EU znova odločali na referendumu, najverjetneje bi bila potrebna tudi sprememba ustave, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gre za temo, ki je državo že zaposlovala - leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo, je namreč Reykjavik vložil prošnjo za članstvo. Po letih napornih pogajanj je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU s pismom obvestila, da niso več država kandidatka.

Vprašanje ni nikoli popolnoma odšlo v pozabo - ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je, kot piše agencija Reuters, med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU. Podobno usmeritev imajo tudi socialdemokrati premierke Kristrun Frostadottir, medtem ko tretja partnerica Ljudska stranka članstvu v EU nasprotuje.

Razmislek o pridružitvi so spodbudile tudi geopolitične spremembe

Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo so spodbudile tudi geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo, avtonomnim danskim ozemljem. Islandija se za svojo obrambo zanaša na zvezo Nato, katere ustanovna članica je, in na ZDA, s katero ima sklenjen obrambni sporazum.

Poleg varnostnih si Islandija postavlja tudi z gospodarskimi izzivi povezana vprašanja. Čeprav gospodarstvo države ob resda nestanovitni valuti znova uspeva, se gospodinjstva soočajo z naraščajočo inflacijo in vse višjimi obrestnimi merami - centralna banka jih je letos zvišala trikrat -, kar v očeh nekaterih krepi privlačnost evra.

Javnomnenjske raziskave pred referendumom sicer razkrivajo, da so Islandci glede vprašanja zbliževanja z EU močno razdeljeni. Medtem ko nekatere ankete kažejo nekaj odstotnih točk prednosti za podpornike obnove pogajanj z Brusljem, druge napovedujejo skorajda izenačen izid.

V morebitnih pogajanjih z EU bi po pričakovanjih glavno vlogo odigralo vprašanje ribištva, ki je pomemben del nacionalne identitete v državi, kjer morski proizvodi predstavljajo približno 40 odstotkov izvoza. Islandci so pri tem odločeni braniti svoje interese pri nadzoru nad ozemeljskimi vodami in ribištvom. Eno od osrednjih vprašanj bi lahko bile kvote glede ulova skuš, ki se zaradi podnebnih sprememb selijo proti severu. EU Islandiji očita, da jih ujame preveč.

Bruselj se sicer v dogajanje pred referendumom ni vpletal, je pa po poročanju AFP poslal več pozitivnih signalov, tudi glede občutljivega vprašanja ribištva. Za EU bi možnost sprejema bogate, stabilne države, ki je že del schengna, prek članstva v Evropskem gospodarskem prostoru pa tudi v veliki meri integrirana v enotni trg, pomenila močno spodbudo pri njeni širitveni politiki in krepitev prisotnosti v regiji.

Evropska unija se je s sprejemom Hrvaške nazadnje širila leta 2013, obdobje odtlej pa je zaznamovala upočasnitev procesa pridruževanja kandidatk, pri čemer sta trenutno najbližje temu, da postaneta članici, Črna gora in Albanija.