Pred novo nemško vlado, ki bo pod vodstvom socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza z delom predvidoma začela decembra, je zahtevno obdobje. Čaka jo sprejetje odločitve glede obveznega cepljenja proti covidu-19, hitrega in odločnega ukrepanja pa ne zahteva le epidemija, temveč tudi podnebna kriza. Ker bodo tokrat vladali tudi Zeleni, so pričakovanja še posebej velika. Nemčija bo predvidoma prvič dobila tudi žensko ministrco za zunanje zadeve. Resor naj bi prevzela sovoditeljica Zelenih Annalena Baerbock, ob tem pa ni pričakovati, da bi se drastično spremenile politike do držav Zahodnega Balkana ali Slovenije.
Po šestnajstletnem obdobju vlad, ki jih je vodila dosedanja kanclerka Angela Merkel, se na čelo Nemčije vrača Socialdemokratska stranka (SPD). Funkcijo kanclerja bo opravljal Olaf Scholz, največje evropsko gospodarstvo pa bodo skupaj s SPD vodili še Zeleni in liberalna Svobodna demokratska stranka (FDP).
Stranke, ki se bodo povezale v t. i. koalicijo Semafor (barve strank), so ta teden predstavile svoj koalicijski načrt. Dokument, ki obsega več kot 170 strani, mora potrditi še članstvo strank, a večjih težav pri tem ne pričakujejo. Oči javnosti so usmerjene predvsem v dve področji koalicijskega dogovora – ukrepanje v zvezi s podnebno krizo in epidemijo covida-19, pri čemer pa bo oboje od države zahtevalo finančni vložek.
Da nova koalicija nima veliko časa za razglabljanje o ukrepih proti širjenju koronavirusa, je ta teden posvarila dosedanja kanclerka Merkel; rast okužb v državi je namreč eksponentna. Pred novo vlado bo tudi zahtevna odločitev o obveznem cepljenju proti covidu-19. Prihodnji kancler Scholz je denimo prepričan, da bi se obvezno morali cepiti delavci, ki delajo z ranljivimi skupinami, o splošnem obveznem cepljenju pa za zdaj krožijo le ugibanja. Stranke prihodnje koalicije so sicer napovedale bonuse za zaposlene v zdravstvu in negovalnih domovih, piše nemški Deutsche Welle.
Nujni podnebni cilji
Medtem ko se prihajajoča nemška vlada še ni izrekla glede obveznega cepljenja, pa je jasno začrtala svoje podnebne cilje. Država naj bi najkasneje do leta 2045 dosegla ogljično nevtralnost, do leta 2030 naj bi opustili uporabo premoga, do istega leta – torej do leta 2030 – pa naj bi se po nemških cestah vozilo najmanj 15 milijonov električnih avtomobilov. Pri transformaciji bo velik poudarek na obnovljivih virih energije, s katerimi naj bi še v tem desetletju proizvedli 80 odstotkov električne energije, prihodnja nemška koalicija pa prebivalcem države po navedbah Politica obljublja, da “nikogar ne bo pustila brez službe.”
Koalicijske stranke so pomembno spremembo napovedale tudi na področju dodeljevanja nemškega državljanstva, ki bo odslej bolj preprosto. Otroci, ki se rodijo v Nemčiji, bodo tako avtomatsko dobili državljanstvo, če je eden od staršev v Nemčiji bival najmanj pet let. Napovedali so tudi gradnjo 400.000 novih stanovanj na letni ravni, naklonjeni so ustavnim spremembam, ki bi omogočile, da volijo vsi državljani, ki so stari vsaj 16 let, ter legalizaciji marihuane za osebno rabo, piše Deutsche Welle.
Pretresov v odnosih med Berlinom in Ljubljano ni pričakovati
In kaj se z novo nemško vlado obeta mednarodni skupnosti? Bistvenih zunanjepolitičnih sprememb koalicijski trio ni predvidel. Evropske integracije bodo za Berlin še naprej zelo pomembne, na prvi uradni obisk v tujino pa bo novi nemški kancler predvidoma odpotoval v Francijo. Kot je razvidno iz dokumenta nove koalicije, bo Nemčija – ob spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic – prav tako sodelovala s Kitajsko, “kjer bo to le mogoče”, ter bo odprta za “konstruktivni pogovor” z Rusijo.
Koalicijske stranke prav tako podpirajo priključitev šestih držav Zahodnega Balkana v EU. Strinjajo se, da se začnejo pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo, podpirajo liberalizacijo vizumov za Kosovo ter nadaljevanje pogajanj s Črno goro in Srbijo. “Izhodišča so pričakovana, radikalnih preskokov pa ni pričakovati. Tudi če oziroma ko bodo Zeleni prevzeli vodenje ministrstva za zunanje zadeve,” je za N1 komentiral profesor s Katedre za mednarodne odnose na FDV dr. Boštjan Udovič. Usmeritev nemške politike glede Zahodnega Balkana je namreč že dolgo enaka, je pojasnil.
Udovič pretresov ne pričakuje niti v odnosih med Berlinom in Ljubljano. “Pri nas bodo čez nekaj mesecev volitve in od rezultata volitev bo marsikaj odvisno. Menim pa, da bodo odnosi med državama še naprej zelo dobri, ne glede na to, kdo bo predsednik vlade,” je povedal. “Ne smemo pozabiti, da je Nemčija najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije in tudi zelo pomembna oziroma najpomembnejša politična partnerica,” je spomnil. Po njegovih besedah so gospodarski odnosi med državama tako suvereni, da realnih preskokov ni pričakovati. Ostaja pa odprto vprašanje, “koliko bo Slovenija v fokusu, ko neha predsedovati EU.”
Prva ženska ministrica za zunanje zadeve
Kdo vse bo sedel v novi nemški vladi, še ni povsem znano, se pa ve, katere funkcije naj bi zasedli voditelji koalicijskih strank. 63-letni Scholz iz SPD, ki je v dosedanji vladi Merkel opravljal funkcijo ministra za finance, bo, kot že rečeno, novi kancler.
Podkancler ter minister za gospodarstvo, zaščito podnebja, digitalno transformacijo in energetsko tranzicijo bo menda eden od voditeljev Zelenih Robert Habeck, druga voditeljica Zelenih, Annalena Baerbock, pa bo predvidoma nova (in prva ženska) ministrica za zunanje zadeve. Vodja FDP Christian Lindner, zagovornik stroge fiskalne politike, naj bi vodil finančno ministrstvo.
Scholz bo kot novi kancler predvidoma zaprisegel v drugem tednu decembra. Če pa se bodo načrti izjalovili in se bo njegov začetek vodenja nemške vlade zamaknil, bo Merkel postala kanclerka z najdaljšim stažem. Doslej je funkcijo nemškega kanclerja najdlje opravljal Helmut Kohl, in sicer 5.870 dni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!