Kako največji izbruh ebole v zgodovini postaja vse bolj zapleten

Tokratni izbruh ebole v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo se širi najhitreje v zgodovini, poroča tiskovna agencija Associated Press (AP). Potrjenih je bilo več kot 2.000 primerov, vključno z več kot 750 smrtnimi žrtvami. Obstajajo sumi, da so se okužbe razširile na še dve provinci, tudi na eno od bolj naseljenih mest Kisangani.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da kar osemdeset odstotkov novih primerov izhaja iz neznanih verig prenosa. Prav tako še vedno ni znana izvor izbruha, ki ga je povzročil virus bundibugyo. Ta povzroča redko različico ebole, za katero ni odobrenega cepiva ali zdravila.

Kot opozarja AP, pa so ob tokratnem izbruhu prisotni še nekateri faktorji, ki otežujejo omejevanje širjenja bolezni.

Vzhod DR Kongo je vse prej kot stabilen. Celotno državo že od 90. let pretresajo spopadi in vojne, v zadnjih letih pa na njenem vzhodu poteka boj med vladno vojsko ter uporniško skupino M23, ki jo podpira sosednja Ruanda. Čeprav sta Ruanda in DR Kongo konec lanskega leta ob posredovanju ZDA podpisali mirovni sporazum, z območja še vedno prihajajo poročila o kršitvah dogovora. Ebola je prizadela tudi mesto Goma, ki je pod nadzorom upornikov, kar krizni odziv močno otežuje.

Kot poroča AP, so njihovi novinarji poročali tudi o posledicah napadov na zdravstvene centre, ki so jih izvajale nekatere skupine domačinov, travmatiziranih s strani oboroženih skupin. Ob tem posamezniki med nezaupljivim prebivalstvom širijo teorije zarote in celo trdijo, da je izbruh ebole prevara.

Zdravniki ostali brez plač in zaprli zdravstvene postaje

V zadnjem obdobju pa so izbruhnili protesti in stavke kongovskih zdravstvenih delavcev, ki so na prvi frontni črti boja s smrtonosnim virusom. Številni namreč niso dobili plače s strani vlade.

Tako je v ponedeljek po poročanju AP osebje zaprlo zdravstveno postajo v provinci Ituri, ki jo opisujejo, kot epicenter tokratnega izbruha ebole. Med stavkajočimi so bili epidemiologi, preiskovalci primerov okužb, vozniki in grobarji. Stavko so po pisanju AP prekinili šele po dogovoru, da jim bo vlada plače izplačala v roku 72 ur. Podobne stavke se dogajajo tudi drugod na prizadetih območjih.

Žarek oddaljenega upanja pa prinaša začetek testiranja dveh zdravil, ki bi lahko bili učinkoviti za zdravljenje različice bundibugyo. Prvo je zdravilo remdesivir farmacevtskega podjetja Gilead Sciences, ki je že dobilo zeleno luč za zdravljenje covida-19. Po pisanju AP je v laboratorijski fazi testiranja nakazalo možnost, da bi lahko delovalo tudi proti virusu bundibugyo. V drugem primeru gre za protitelesa MBP134 podjetja Mapp Biopharmaceutical, ki po pisanju AP cilja vse viruse ebole.

Testiranje na pacientih so po poročanju AP že začeli v enem od zdravstvenih centrov v kongovski provinci Ituri. Kmalu ga nameravajo razširiti. WHO pa je ob tem opozoril, da bodo potrebni meseci dela in kakih 1.000 udeležencev testiranja, preden bodo ugotovili, ali katero od zdravil zares deluje proti tej redki različici ebole.