Če bodo štiri stranke opozicije na naslednjih volitvah zbrale dovolj glasov, bi bila lahko Tanja Fajon pretendentka za novo predsednico vlade. V Sloveniji predsednica SD govori, da je treba dvigniti stopnjo demokracije, v Srbiji pa so do dela evropske poslanke kritični.
V Srbiji bodo prihodnje leto potekale predsedniške volitve, morda tudi parlamentarne. Opozicija je zadnje volitve bojkotirala, saj je ocenila, da niso izpolnjeni niti minimalni pogoji za svobodne volitve. Pred novimi volitvami so zato evropski poslanci skušali v Beogradu zbližati stališča vlade in opozicije. Z delom evropskih poslancev, tudi Tanje Fajon, pa srbska opozicija ni zadovoljna. Nad dokumentom, ki so ga pripravili, so ogorčeni.
Predsednica SD Tanja Fajon je v oddaji N1 STUDIO spregovorila o kritikah na račun dela evropskih poslancev in o primerjavi med slovenskim predsednikom vlade Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem.
Gospa Fajon, v soboto ste rekli, da je treba v Sloveniji na avtoritarnost odgovoriti z več demokracije, na represijo z obrambo svobode, kot nekdanja novinarka veste tudi, kako pomembna je za demokracijo svoboda medijev. Je po teh standardih po vaši oceni slovenski predsednik vlade Janez Janša slabši od Aleksandra Vučiča v Srbiji?
Verjetno težko sodim, kaj je slabše. Zagotovo pa imata veliko podobnih elementov. Ko govorimo o avtoritarnosti in tem, kar je delala vlada Janeza Janše – pritiski na medije, izčrpavanje nacionalne tiskovne agencije, poskusi prevzema z brutalnim kadrovanjem znotraj podjetij – vse to dela ta vlada. Ne samo da brutalno kadruje, jemlje neodvisnost demokratičnim institucijam.
Gospod Vučić si je v Srbiji podredil vse sisteme in podsisteme, kar je zelo pomembno za kontekst.
Danes se ne pogovarjamo o gospodu Vučiću. V Srbiji pa lahko povem, da se danes zelo trudimo, vsaj sama v vlogi evropskih pogajalcev, da bi zbližali in ustvarili bolj zdravo ozračje za poštene in demokratične volitve v državi. Ker v Srbiji evropski pogajalci ne bi bili prisotni, če bi bile tam razmere dobre. Danes v parlamentu praktično nimamo opozicije.
Iz Evropskega parlamenta ste bili štirje pogajalci, ni vam uspelo pripraviti sporazuma, ki bi ga podprli dve ključni opozicijski stranki v Srbiji.
Nasprotno, uspelo nam je. Tam nismo bili v vlogi, kar marsikdo narobe interpretira, da bi prinesli rešitve. Zbližali smo stališča med opozicijo in vlado. In kar nam je uspelo, smo zapisali v 16 konkretnih točkah. Če bo opozicija želela sodelovati – samo ena platforma se je za zdaj umaknila … dejansko se ni niti umaknila, ker so sodelovali na pogovorih do zadnjega. Srčno upam, da bodo izkoristili priložnost, in tudi v ta nova telesa, ki jih bomo v času do volitev v Srbiji odprli, tudi vstopili.
Dve ključni opozicijski strani pa nista zraven?
Govorimo o štirih opozicijskih platformah. Ena platforma, ki združuje več strank. Del teh strank se je umaknil.
Ampak gospod Đilas in Jeremić nista zraven. To sta stranki, ki sta bojkotirali prejšnje volitve. Ravno zato ste bili poslani v Beograd.
Če se jim je obrestovalo, da so bojkotirali prejšnje volitve, bodo znali presoditi sami. Žal mi je, da se pogovarjamo o Srbiji namesto o Sloveniji. Danes je žal na strani političnih akterjev, opozicije in vlade, da se dogovorijo, ali si želijo sodelovati na volitvah. Tam smo naredili, kar smo lahko. To je, da smo v pogajanjih čim bolj zbližali stališča. Ni pa nam bilo treba tega tudi izpolniti.
O Srbiji se pogovarjamo, ker se pogovarjamo o demokratičnih standardih. Veliko vzporednic je bilo. Računate, da boste predsednica vlade in da je treba dvigniti stopnjo demokracije. Za zdaj pa v Srbiji vidimo, kako je. Celo očitajo vam, da asistirate Vučićevemu režimu, ker enostavno niso zadovoljni z vašim delom.
Smo štirje pogajalci iz različnih političnih skupin. Ne govorim s svojim mandatom, ampak mandatom Evropskega parlamenta. Še enkrat, nobena stran ni zadovoljna, ne Vučićeva, ne Dačićeva, ne opozicijska stran. To pove vse o tem, kar nam je uspelo narediti. Si pa srčno želim za ljudi v Srbiji, da bodo imeli možnost demokratičnega izbora vseh političnih strank, ki bodo na parketu, da bodo imeli možnost poštenih, svobodnih volitev. In to pomeni tudi za državo, kar smo jasno zapisali, da mora izpolnjevati vsa priporočila mednarodnih institucij.
Spomladi 2022 bodo v Srbiji predsedniške volitve. Predsednik Aleksandar Vučić, ki v Srbiji odloča o vsem, napoveduje, da bo verjetno razpisal parlamentarne volitve, čeprav so že bile pred nekaj več kot letom dni, med pandemijo, ko je njegova vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) dobila absolutno oblast.
Vučić je namreč uresničil sanje vsakega avtoritarnega voditelja in dobil parlament, v katerem ni opozicije. Večina demokratičnih strank je zaradi nezaupanja v potek volitev in izjemno nizkih demokratičnih standardov ter Vučićevega obvladovanja skoraj vseh ključnih sistemov in podsistemov volitve namreč bojkotirala, ker so ocenile, da niso izpolnjeni niti minimalni pogoji za izvedbo svobodnih volitev. Tiste opozicijske stranke, ki so na volitve šle, se niso prebile čez triodstotni parlamentarni prag.
Delni bojkot volitev je bil eden od ključnih razlogov, da so evropski poslanci v vlogi mediatorjev – med njimi tudi Tanja Fajon – pred volitvami prihodnje leto v dialogu z opozicijo in koalicijo v Srbiji skušali doseči sporazum o dvigu demokratičnih standardov. Pogajanja so se začela marca letos, cilj se je bil sporazumeti o takšnem poteku volitev, da bodo te poštene in da jih opozicija ne bo več bojkotirala.
Zelo očitno so pogajanja propadla oziroma doseženi sporazum ni dosegel namena, kajti dve največji srbski opozicijski stranki, ključni demokratični sili, ki sta prejšnje volitve bojkotirali, zaradi česar je mediacija evropskih poslancev sploh bila, sporazuma ne bosta podpisali, ker po njunem mnenju ne rešuje prav ničesar. Celo več. Za Narodno stranko Vuka Jeremića je sporazum, ki so ga dosegli evropski poslanci (in Vučičeva stranka je med tistimi, ki ga bodo podpisali), tako slab, da je na začetku tega tedna njihov podpredsednik izjavil celo, da so evropski poslanci delovali kot “asistenti režima”. Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravice, ki je prav tako bojkotirala prejšnje volitve, pa je dejal, da so poslanci-mediatorji Evropskega parlamenta “izbrali diktaturo”, še zlasti ga je razočarala Tanja Fajon, ki jo je zmeraj razumel kot neomajno zagovornico demokratizacije v Srbiji in ne zagovornico avtoritarnega Vučićevega režima, kar je rdeča nit zelo ostrih kritik, ki prav v teh dneh v Beogradu letijo na Tanjo Fajon. Namreč da je sodelovala pri sporazumu, ki Vučiću omogoča ohranjanje absolutne oblasti.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate tukaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje